Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kdo so bile Pavlina Pajk, Ljudmila Poljanec, Vida Jeraj? Morda ste kako od imen po naključju našli zaprašeno v knjižnici, če zanje še niste slišali, pa ni nič nenavadnega. To so slovenske književnice, pozabljene pisateljice, ki jih je spregledal tudi naš učni načrt. In prav na to, na odsotnost avtoric, predvsem slovenskih, v učnih načrtih za pouk slovenščine, že dlje časa opozarjajo v Ženskem odboru slovenskega centra PEN - Mira. V osnovnih šolah, kjer je učni načrt že 20 let nespremenjen, vidijo največjo napako v zadnji triadi osnovne šole, kjer med obveznimi in preglednimi avtorji v berilih ni niti ene avtorice. Ob tem pa besedila v osnovnih šolah zamujajo čas sodobnih otrok za eno ali dve generacije, saj je večina književnih besedil, ki jih berejo in obravnavajo iz 60., 70. ali 80. let prejšnjega stoletja. Prav tako skrbi odsotnosti slovenskih avtoric v sklopu Književnost na maturi. V vseh dvajsetih letih, kar dijakinje in dijaki pišejo maturitetni esej, se v obravnavana dela še nikoli ni uvrstila nobena slovenska književnica, bili sta le dve tuji, Jane Austen in Nathalie Sarraute. Torej, če vedno poudarjamo, kako pomembna je literatura za slovenski narod, zakaj potem, ko gre za slovensko književnost v izobraževanju, tako hitro pozabimo na to, da naš narod sestavljamo tako ženske kot moški?
V berilih za zadnjo triado osnovne šole med obveznimi in predlaganimi avtorji ni niti ene avtorice
Kdo so bile Pavlina Pajk, Ljudmila Poljanec, Vida Jeraj? Morda ste katero od imen po naključju našli zaprašeno v knjižnici, če zanje še niste slišali, pa ni nič nenavadnega. To so slovenske književnice, pozabljene pisateljice, ki jih je spregledal tudi naš učni načrt. Na odsotnost avtoric, predvsem slovenskih, v učnih načrtih za pouk slovenščine že dlje časa opozarjajo v Ženskem odboru slovenskega centra PEN – Miri.
V osnovnih šolah, za katere je učni načrt že 20 let nespremenjen, vidijo največjo težavo v berilih za zadnjo triado osnovne šole, v katerih med obveznimi in predlaganimi avtorji ni niti ene avtorice. “Ob tem pa besedila v osnovnih šolah zamujajo čas sodobnih otrok za eno ali dve generaciji, saj je večina književnih besedil, ki jih berejo in obravnavajo, iz 60., 70. ali 80. let prejšnjega stoletja,” poudarja redna profesorica na Pedagoški fakulteti v Ljubljani dr. Milena Mileva Blažić.
“Učni načrt ima preveč predlogov, komisija izbira enote na podlagi svojega otroštva. Večina predlaganih književnih besedil je zato nerelevantnih za sodobne otroke.”
Dr. Milena Mileva Blažić
Z mnenjem, da je učni načrt zastarel, pa se ne strinja vodja predmetne komisije za slovenščino Republike Slovenije mag. Mojca Pozanovič Jezeršek: “Večina besedil je izbirnih, učitelj lahko izbere sodobna dela in jih obravnava pri pouku. Literarna besedila pa tako ali tako ne morajo zastarati. Ne vidim, zakaj bi bili Ptički brez gnezda zastareli.”
“Učni načrt vključuje premalo avtoric. V osnovni šoli jih je v berilih približno 20 odstotkov, v tretjem triletju pa ni niti ene.”
Dr. Milena Mileva Blažić
Dr. Katja Mihurko Poniž pravi, da profesorji ne izbirajo avtoric, ker se jim zdi, da je nekdo drug pomembnejši. “Za vse je preprosto premalo časa. Cankarja moramo obravnavati in ima na primer prednost pred Zofko Kveder,” dodaja.
“Tisti, ki smo starejši, smo vzgojeni v duhu, ki ženskemu avtorstvu v preteklosti ni bil naklonjen in ga je zlahka spregledal. Tudi v nas morda ni prave zavesti o tem.”
Dr. Vita Žerjal Pavlin
Prav tako vzbuja skrb odsotnost slovenskih avtoric v sklopu Književnost na maturi. V vseh dvajsetih letih, odkar dijakinje in dijaki vsako leto pišejo maturitetni esej, se med obravnavane avtorje še nikoli ni uvrstila nobena slovenska književnica. Bili sta le dve tuji, Jane Austen in Nathalie Sarraute.
Brane Šimenc, član republiške predmetne komisije za slovenščino za splošno maturo: “Cilj mature ni poravnavati dolgove, na primer spolne kvote, ampak preverjanje srednješolskega znanja po učnem načrtu.”
“Prešeren je France, ni Frančiška, Cankar je Ivan, ni Ivana. V tistem času je bil mnogo pomembnejši kot Zofka Kveder.”
Brane Šimenc
Če vedno poudarjamo, kako pomembna je literatura za slovenski narod, zakaj pri izobraževanju tako hitro pozabimo na to, da naš narod sestavljamo tako ženske kot moški? V slovenski književnosti sta tudi Pavlina in ne Pavle ter Vida, ne Vid.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Kdo so bile Pavlina Pajk, Ljudmila Poljanec, Vida Jeraj? Morda ste kako od imen po naključju našli zaprašeno v knjižnici, če zanje še niste slišali, pa ni nič nenavadnega. To so slovenske književnice, pozabljene pisateljice, ki jih je spregledal tudi naš učni načrt. In prav na to, na odsotnost avtoric, predvsem slovenskih, v učnih načrtih za pouk slovenščine, že dlje časa opozarjajo v Ženskem odboru slovenskega centra PEN - Mira. V osnovnih šolah, kjer je učni načrt že 20 let nespremenjen, vidijo največjo napako v zadnji triadi osnovne šole, kjer med obveznimi in preglednimi avtorji v berilih ni niti ene avtorice. Ob tem pa besedila v osnovnih šolah zamujajo čas sodobnih otrok za eno ali dve generacije, saj je večina književnih besedil, ki jih berejo in obravnavajo iz 60., 70. ali 80. let prejšnjega stoletja. Prav tako skrbi odsotnosti slovenskih avtoric v sklopu Književnost na maturi. V vseh dvajsetih letih, kar dijakinje in dijaki pišejo maturitetni esej, se v obravnavana dela še nikoli ni uvrstila nobena slovenska književnica, bili sta le dve tuji, Jane Austen in Nathalie Sarraute. Torej, če vedno poudarjamo, kako pomembna je literatura za slovenski narod, zakaj potem, ko gre za slovensko književnost v izobraževanju, tako hitro pozabimo na to, da naš narod sestavljamo tako ženske kot moški?
V berilih za zadnjo triado osnovne šole med obveznimi in predlaganimi avtorji ni niti ene avtorice
Kdo so bile Pavlina Pajk, Ljudmila Poljanec, Vida Jeraj? Morda ste katero od imen po naključju našli zaprašeno v knjižnici, če zanje še niste slišali, pa ni nič nenavadnega. To so slovenske književnice, pozabljene pisateljice, ki jih je spregledal tudi naš učni načrt. Na odsotnost avtoric, predvsem slovenskih, v učnih načrtih za pouk slovenščine že dlje časa opozarjajo v Ženskem odboru slovenskega centra PEN – Miri.
V osnovnih šolah, za katere je učni načrt že 20 let nespremenjen, vidijo največjo težavo v berilih za zadnjo triado osnovne šole, v katerih med obveznimi in predlaganimi avtorji ni niti ene avtorice. “Ob tem pa besedila v osnovnih šolah zamujajo čas sodobnih otrok za eno ali dve generaciji, saj je večina književnih besedil, ki jih berejo in obravnavajo, iz 60., 70. ali 80. let prejšnjega stoletja,” poudarja redna profesorica na Pedagoški fakulteti v Ljubljani dr. Milena Mileva Blažić.
“Učni načrt ima preveč predlogov, komisija izbira enote na podlagi svojega otroštva. Večina predlaganih književnih besedil je zato nerelevantnih za sodobne otroke.”
Dr. Milena Mileva Blažić
Z mnenjem, da je učni načrt zastarel, pa se ne strinja vodja predmetne komisije za slovenščino Republike Slovenije mag. Mojca Pozanovič Jezeršek: “Večina besedil je izbirnih, učitelj lahko izbere sodobna dela in jih obravnava pri pouku. Literarna besedila pa tako ali tako ne morajo zastarati. Ne vidim, zakaj bi bili Ptički brez gnezda zastareli.”
“Učni načrt vključuje premalo avtoric. V osnovni šoli jih je v berilih približno 20 odstotkov, v tretjem triletju pa ni niti ene.”
Dr. Milena Mileva Blažić
Dr. Katja Mihurko Poniž pravi, da profesorji ne izbirajo avtoric, ker se jim zdi, da je nekdo drug pomembnejši. “Za vse je preprosto premalo časa. Cankarja moramo obravnavati in ima na primer prednost pred Zofko Kveder,” dodaja.
“Tisti, ki smo starejši, smo vzgojeni v duhu, ki ženskemu avtorstvu v preteklosti ni bil naklonjen in ga je zlahka spregledal. Tudi v nas morda ni prave zavesti o tem.”
Dr. Vita Žerjal Pavlin
Prav tako vzbuja skrb odsotnost slovenskih avtoric v sklopu Književnost na maturi. V vseh dvajsetih letih, odkar dijakinje in dijaki vsako leto pišejo maturitetni esej, se med obravnavane avtorje še nikoli ni uvrstila nobena slovenska književnica. Bili sta le dve tuji, Jane Austen in Nathalie Sarraute.
Brane Šimenc, član republiške predmetne komisije za slovenščino za splošno maturo: “Cilj mature ni poravnavati dolgove, na primer spolne kvote, ampak preverjanje srednješolskega znanja po učnem načrtu.”
“Prešeren je France, ni Frančiška, Cankar je Ivan, ni Ivana. V tistem času je bil mnogo pomembnejši kot Zofka Kveder.”
Brane Šimenc
Če vedno poudarjamo, kako pomembna je literatura za slovenski narod, zakaj pri izobraževanju tako hitro pozabimo na to, da naš narod sestavljamo tako ženske kot moški? V slovenski književnosti sta tudi Pavlina in ne Pavle ter Vida, ne Vid.
Navdušenje nad vožnjo z vlaki je med Slovenci že davno ugasnilo. Če se je še leta 2013 po slovenskih tirih prepeljalo skoraj 16,5 milijona potnikov, je številka čez štiri leta padla na vsega 14 milijonov. Tudi število potovanj z avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa je leta 2017 doseglo najnižjo raven od uvedbe urbane leta 2009. Kako obrniti negativni trend?
V turizmu in gostinstvu imajo velike težave pri zagotavljanju usposobljenih delavcev, zato jih skušajo pridobiti tudi iz tujine. Delovne sile z območja nekdanje skupne države začenja zmanjkovati, zato podjetja poskušajo tuje delavce zadržati na različne načine. V tokratni oddaji boste slišali kuharja in natakarja, ki nista prejela januarske plače, ker so jima zaračunali 75 evrov najemnine več za vsak mesec bivanja pri delodajalcu – zaradi nezadovoljstva z delovnimi razmerami sta namreč dala odpoved pred koncem štiriletnega obdobja.
Na občini Medvede že vse od ustanovitve seje občinskega sveta snemajo in posnetke objavijo na lokalni televiziji. Pred nekaj tedni pa se je prvič zgodilo, da seje niso predvajali, ker eden od občinskih svetnikov ni podpisal dovoljenja za snemanje in objavo. Podoben zaplet so pred kratkim imeli tudi v Brežicah. Sodeč po nedavni anketi Skupnosti občin Slovenije seje občinskih svetov snemajo v več kot polovici občin pri nas, do zadnjih lokalnih volitev pa večjih zadržkov ob objavah posnetkov sej svetniki niso imeli. Kako javna je vloga občinskih svetnikov in ali so zahteve posameznih svetnikov po varstvu osebnih podatkov, povezane s snemanjem sej občinskih svetov, upravičene?
Vse več urgentnih ambulant nenujne zdravstvene storitve zaračunava. Tudi zaradi zelo bizarnih primerov, kot so na primer glivice na nohtih. Vodja urgentnega kirurškega bloka v UKC Ljubljana doc. dr. Anže Kristan meni, da gre pri zaračunavanju v veliki meri za prenašanje krivde za slabo stanje v zdravstvu na pacienta.
Vse več urgentnih ambulant nenujne zdravstvene storitve zaračunava. Tudi zaradi zelo bizarnih primerov, kot so na primer glivice na nohtih. Vodja urgentnega kirurškega bloka v UKC Ljubljana doc. dr. Anže Kristan meni, da gre pri zaračunavanju v veliki meri za prenašanje krivde za slabo stanje v zdravstvu na pacienta.
Po prihodu novega lastnika, podjetnika Janeza Janše na Krvavec, so se odnosi z gostinci skrhali. Direktor družbe RTC Krvavec na smučišču in v poslovanju družbe sredi smučarske sezone uvaja novosti in red. Spremembe so po mnenju gostincev, ki držijo skupaj, pogosto enostranske, dogovori ne držijo. To pa ni v prid nikomur, in ni dobro za nadaljnji razvoj uspešnega smučišča, je prepričana Maria Mia Grillc, ki ima Eko turizem Viženčar na Krvavcu že 25 let.
Kako se privajamo na nakupovanje brez brezplačnih plastičnih vrečk? Se zavedamo, da moramo začeti razmišljati o tem, da plastičnih vrečk sploh ne bomo več uporabljali? Katere korake lahko naredimo v tej smeri? Preverjamo med trgovci in kupci.
Ob boju s tako hudo boleznijo, kot je rak, predvsem mlade bolnike čakata še boj za socialno varnost in življenje z bistveno nižjimi dohodki. Že bolniška nadomestila so velika težava, predvsem za samozaposlene, kadar je nujna invalidska upokojitev, pa je finančni udarec še večji. Toda tudi vrnitev na delo ne prinaša vselej olajšanja, številne težave pa imajo tudi delodajalci. Kako najti boljše sistemske alternative, ki bodo ustreznejše za vse?
Po pobegu iz zapora v Kopru so se pojavile zamisli, da bi morali imeti strožji zaporni sistem. Toda zaostrovanje bi lahko predstavljalo nevarno past.
Obseg dela in nalog se veča, zaposlenih pa je odločno, vsaj 300, premalo. To se odraža tudi v zaostankih pri izdajanju odločb. Namesto da bi pomagali ljudem v stiski na terenu, se zaposleni na centrih ukvarjajo z upravno administrativnimi nalogami. Kako bo ukrepala država? Gosta v studiu sta bila Špela Isop – MDDSZ in Perica Radonjič – Sindikat centrov za socialno delo. V oddaji sta sodelovala še dr. Vesna Leskošek in Francka Premzelj, predsednica Društva socialnih delavk in delavcev Slovenije.
V oddaji Kje pa vas čevelj žuli smo tudi letos raziskali številne okoljske, socialne, potrošniške in druge probleme, ki kažejo na to, v kakšni družbi živimo 28 let po plebiscitu. Letošnji izbor sta komentirala borka za človekove pravice, direktorica društva Amnesty International Slovenije, Nataša Posel in izredni profesor s Fakultete za socialno delo, pobudnik gibanja za dezinstitucionalizacijo pri nas, dr. Vito Flaker.
V oddaji Kje pa vas čevelj žuli smo tudi letos raziskali številne okoljske, socialne, potrošniške in druge probleme, ki kažejo na to, v kakšni družbi živimo 28 let po plebiscitu. Letošnji izbor sta komentirala borka za človekove pravice, direktorica društva Amnesty International Slovenije, Nataša Posel in izredni profesor s Fakultete za socialno delo, pobudnik gibanja za dezinstitucionalizacijo pri nas, dr. Vito Flaker.
Februarja bosta sočasno odšli specialistki radiologije v kranjskem zdravstvenem domu. Na ultrazvočni pregled zdaj čaka 320 pacientov, ki bodo lahko pregledani tudi pri koncesionarju. Pacientov ne vpisujejo več. Novega radiologa še ni na obzorju. Kljub prizadevanjem ni znano, ali bodo imeli v kranjskem zdravstvenem domu pacienti čez mesec in pol sploh na voljo rentgen in ultrazvok. Negotovost je velika tudi zato, ker so v Kranj prihajali tudi pacienti iz Škofje Loke, Kamnika in Medvod, kjer so prav tako ostali brez radiologov.
Starejšega poslušalca so po telefonu poklicali iz podjetja BDC Tim, ali bi bil pripravljen sodelovati v predstavitvi izdelkov za zdravo življenje, na katero je potem prišlo osem starejših parov. Predstavili so tudi magnetno blazino, ki naj bi imela številne blagodejne učinke, med drugim naj bi delovala proti bolečinam. Po ustnem dogovoru, da blazino lahko po treh mesecih z ženo vrneta in dobita polnih 950 evrov nazaj, sta se odločila za nakup. Po treh mesecih učinkov ni bilo, dogovor pa tudi ni veljal več.
Od 1. decembra velja, da za nekatere socialne prejemke kot so otroški dodatki, državne štipendije in nekatere subvencije upravičencem ne bo več treba oddajati vlog. Za veliko večino socialnih transferjev pa jih bo še zmeraj treba oddati. Kdaj in komu je treba to storiti, katere vloge je nujno treba oddati prav v decembru in kaj lahko storijo tisti, ki že od jeseni čakajo na izdajo odločb, posebej za subvencijo vrtcev.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Razvojno sodelovanje prispeva k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju, njegovo izvajanje pa odpira številna vprašanja. Kakšni so izzivi razvojnega sodelovanja, kateri so uspešni slovenski razvojni projekti in zakaj Slovenija ne izpolnjuje svojih zavez na tem področju? Gorazd Rečnik se je pogovarjal s doktorico Majo Bučar s katedre za mednarodne odnose na fakulteti za družbene vede, Ano Kalin iz Foruma za enakopravni razvoj in Albinom Keucem iz platforme Sloga, v studio pa je povabil Uroša Vajgla s sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve.
Ženske imajo na lokalnih volitvah manj možnosti za izvolitev kot moški. V Sloveniji imamo v 212 občinah trenutno samo šestnajst županj. Po letošnjih lokalnih volitvah se to število lahko celo zmanjša. Za župansko mesto se poteguje 100 žensk, moških kandidatov je 588. Raziskuje Gorazd Rečnik.
Zaključil se je razpis za oddajo ponudb za nakup parkirnih prostorov v garaži Celovških dvorov v Ljubljani za namen javne parkirne hiše. Toda stanovalci so prepričani, da se ta parkirišča sploh ne bi smela prodajati, saj naj bi jim ob nakupu stanovanj obljubljali pravico do njihove uporabe za obiskovalce. Po informacijah iz DUTB je bilo za nakup z izklicno ceno 350.000 evrov izkazanega kar nekaj interesa. Zakaj hoče parkirišča prodati po čim višji ceni in zakaj se stanovalci počutijo izigrane?
V Sloveniji porabimo povprečno po osem sveč na prebivalca letno, kar nas uvršča na tretje mesto držav po porabi nagrobnih sveč. Razlogi so tudi kulturni, nekateri pa jih prižigajo bolj za še živeče znance kot za pokojnike. Ostanki sveč vsekakor predstavljajo velik okoljski problem, ne glede na to, ali smo prižgali mojco, blaža, petro ali morda elektronsko svečo. Ste pripravljeni glede na pogubne okoljske vplive plastike prižgati kakšno ‘mojco iz akcije’ manj?
Neveljaven email naslov