Kdo so bile Pavlina Pajk, Ljudmila Poljanec, Vida Jeraj? Morda ste kako od imen po naključju našli zaprašeno v knjižnici, če zanje še niste slišali, pa ni nič nenavadnega. To so slovenske književnice, pozabljene pisateljice, ki jih je spregledal tudi naš učni načrt. In prav na to, na odsotnost avtoric, predvsem slovenskih, v učnih načrtih za pouk slovenščine, že dlje časa opozarjajo v Ženskem odboru slovenskega centra PEN - Mira. V osnovnih šolah, kjer je učni načrt že 20 let nespremenjen, vidijo največjo napako v zadnji triadi osnovne šole, kjer med obveznimi in preglednimi avtorji v berilih ni niti ene avtorice. Ob tem pa besedila v osnovnih šolah zamujajo čas sodobnih otrok za eno ali dve generacije, saj je večina književnih besedil, ki jih berejo in obravnavajo iz 60., 70. ali 80. let prejšnjega stoletja. Prav tako skrbi odsotnosti slovenskih avtoric v sklopu Književnost na maturi. V vseh dvajsetih letih, kar dijakinje in dijaki pišejo maturitetni esej, se v obravnavana dela še nikoli ni uvrstila nobena slovenska književnica, bili sta le dve tuji, Jane Austen in Nathalie Sarraute. Torej, če vedno poudarjamo, kako pomembna je literatura za slovenski narod, zakaj potem, ko gre za slovensko književnost v izobraževanju, tako hitro pozabimo na to, da naš narod sestavljamo tako ženske kot moški?

V berilih za zadnjo triado osnovne šole med obveznimi in predlaganimi avtorji ni niti ene avtorice

Kdo so bile Pavlina Pajk, Ljudmila Poljanec, Vida Jeraj? Morda ste katero od imen po naključju našli zaprašeno v knjižnici, če zanje še niste slišali, pa ni nič nenavadnega. To so slovenske književnice, pozabljene pisateljice, ki jih je spregledal tudi naš učni načrt. Na odsotnost avtoric, predvsem slovenskih, v učnih načrtih za pouk slovenščine že dlje časa opozarjajo v Ženskem odboru slovenskega centra PEN – Miri.

V osnovnih šolah, za katere je učni načrt že 20 let nespremenjen, vidijo največjo težavo v berilih za zadnjo triado osnovne šole, v katerih med obveznimi in predlaganimi avtorji ni niti ene avtorice. “Ob tem pa besedila v osnovnih šolah zamujajo čas sodobnih otrok za eno ali dve generaciji, saj je večina književnih besedil, ki jih berejo in obravnavajo, iz 60., 70. ali 80. let prejšnjega stoletja,” poudarja redna profesorica na Pedagoški fakulteti v Ljubljani dr. Milena Mileva Blažić.

“Učni načrt ima preveč predlogov, komisija izbira enote na podlagi svojega otroštva. Večina predlaganih književnih besedil je zato nerelevantnih za sodobne otroke.”

Dr. Milena Mileva Blažić

Z mnenjem, da je učni načrt zastarel, pa se ne strinja vodja predmetne komisije za slovenščino Republike Slovenije mag. Mojca Pozanovič Jezeršek: “Večina besedil je izbirnih, učitelj lahko izbere sodobna dela in jih obravnava pri pouku. Literarna besedila pa tako ali tako ne morajo zastarati. Ne vidim, zakaj bi bili Ptički brez gnezda zastareli.”

“Učni načrt vključuje premalo avtoric. V osnovni šoli jih je v berilih približno 20 odstotkov, v tretjem triletju pa ni niti ene.”

Dr. Milena Mileva Blažić

Dr. Katja Mihurko Poniž pravi, da profesorji  ne izbirajo avtoric, ker se jim zdi, da je nekdo drug pomembnejši. “Za vse je preprosto premalo časa. Cankarja moramo obravnavati in ima na primer prednost pred Zofko Kveder,” dodaja.

“Tisti, ki smo starejši, smo vzgojeni v duhu, ki ženskemu avtorstvu v preteklosti ni bil naklonjen in ga je zlahka spregledal. Tudi v nas morda ni prave zavesti o tem.”

Dr. Vita Žerjal Pavlin 

Prav tako vzbuja skrb odsotnost slovenskih avtoric v sklopu Književnost na maturi. V vseh dvajsetih letih, odkar dijakinje in dijaki vsako leto pišejo maturitetni esej, se med obravnavane avtorje še nikoli ni uvrstila nobena slovenska književnica. Bili sta le dve tuji, Jane Austen in Nathalie Sarraute.

Brane Šimenc, član republiške predmetne komisije za slovenščino za splošno maturo: “Cilj mature ni poravnavati dolgove, na primer spolne kvote, ampak preverjanje srednješolskega znanja po učnem načrtu.”

“Prešeren je France, ni Frančiška, Cankar je Ivan, ni Ivana. V tistem času je bil mnogo pomembnejši kot Zofka Kveder.”

Brane Šimenc

Če vedno poudarjamo, kako pomembna je literatura za slovenski narod, zakaj pri izobraževanju tako hitro pozabimo na to, da naš narod sestavljamo tako ženske kot moški? V slovenski književnosti sta tudi Pavlina in ne Pavle ter Vida, ne Vid.