Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ne izplačuje plač, delavce pa išče prek zavoda za zaposlovanje

30.03.2016


Poslušalka Andreja: "Kamor koli se obrneš, povsod lahko le podaš prijavo. Ostaneš sam, brez denarja, s kupom položnic."

Junija lani se je Andreja Topolovec zaposlila kot komercialistka v Parketarstvu Primož. Po dveh mesecih so se začele težave. Med drugim so delodajalcu izklopili elektriko, od plač in prispevkov pa so ostale le obljube. Na Finančni upravi (FURS) je poslušalka izvedela, da delodajalec niti ni oddajal obrazcev REK.

“Na finančni upravi so mi pojasnili, da v primeru, da ne oddaja REK obrazcev, delodajalec nima nobenega dolga pri FURS-u. Čeprav imam pogodbo o zaposlitvi. Plačilo prispevkov lahko terjajo le za tiste, ki so dobili izplačane plače, za neizplačane plače pa prispevkov ne morejo terjati.”

Inšpektorat za delo je delodajalcu izdal dve upravni odločbi in mu med drugim odredil odpravo nepravilnosti glede plačila za delo, delovnega časa in vodenja evidenc. Inšpektorica se je v skladu z načelom sorazmernosti najprej odločila za milejši ukrep, saj inšpektorat pred tem pri navedenem delodajalcu ni bil seznanjen z nepravilnostmi.

Objava delovnega mesta kljub neplačanim prispevkom

Andreja Topolovec medtem že več mesecev ni zaposlena v tem podjetju. “Ko inšpekcija pride po nekaj mesecih zaradi nekega prekrška, je to zagotovo prepozno.” Od zavoda za zaposlovanje je medtem dobila elektronsko pošto, v kateri je zasledila objavljeno prosto delovno mesto, za katero ji delodajalec še vedno dolguje plače in prispevke.

V območni službi zavoda v Kranju pojasnjujejo: “Pri vpogledu v podatke, ki jim imamo na voljo, smo ugotovili samo, da ne oddaja obrazcev REK, kar pa ni težja kršitev. Kljub temu delodajalcu ne želimo posredovati naših brezposelnih oseb, njegovo potrebo po delojemalcu pa smo vsekakor objavili.”

Zavod delodajalca uvrsti na seznam delodajalcev z negativnimi referencami šele po tem, ko inšpektorat za delo izda pravnomočno odločbo o kršitvi.

Sama, brez denarja, s kupom položnic

Medtem pa se naša poslušalka utaplja v svojih lastnih neplačanih računih. “Kamor koli se obrneš, povsod lahko le podaš prijavo. Vsi ti odgovorijo, da nimajo pristojnosti, da bi se lahko odzvali bolje in drugače. Ostaneš sam, brez denarja, s kupom položnic.”

Po podatkih FURS-a delodajalci ne obračunajo prispevkov za več kot 2 odstotka zaposlenih. V letu 2015 je finančna uprava na področju prispevkov zavezancem naložila plačilo 12 milijonov in pol neplačanih prispevkov. Stojan Glavač pojasnjuje: “Pri 1.116 zavezancih smo ugotovili kršitve iz naslova prispevkov za socialno varnost. Med njimi prevladujejo tisti, ki prispevkov niti ne obračunajo, kaj šele plačajo.”

Neplačani prispevki za socialno varnost predstavljajo 34 odstotkov davčnega dolga iz naslova davčnih prihodkov. Samo v lanskem letu so znašali 84 milijonov evrov, skupno pa ta dolg presega 442 milijonov evrov.

Neplačani objekti, neizplačane plače

Poslušalkin delodajalec Primož Batistič pravi, da ni mogel izplačevati plač, ker ni dobil plačanih izdelkov: “Objekte smo naredili, plačil pa nismo dobili.”

S plačilno nedisciplino se sooča tudi gradbeno podjetje Mals z Vidma pri Ptuju. Še vedno čakajo na približno 100.000 evrov za opravljena dela na različnih gradbiščih. Celoten znesek jim dolguje podjetje Klima Petek, ki je videmsko podjetje najelo tudi za dela na stavbi Nogometne zveze Slovenije na Brdu pri Kranju, gradili so poštni center v Celju in IZUM-ov objekt v Mariboru.

V Klimi Petek poslovnih odnosov podrobneje ne komentirajo, direktor Malsa Mitja Vindiš pa opozarja, da takšna praksa vodi v propad njegovega podjetja.


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

Ne izplačuje plač, delavce pa išče prek zavoda za zaposlovanje

30.03.2016


Poslušalka Andreja: "Kamor koli se obrneš, povsod lahko le podaš prijavo. Ostaneš sam, brez denarja, s kupom položnic."

Junija lani se je Andreja Topolovec zaposlila kot komercialistka v Parketarstvu Primož. Po dveh mesecih so se začele težave. Med drugim so delodajalcu izklopili elektriko, od plač in prispevkov pa so ostale le obljube. Na Finančni upravi (FURS) je poslušalka izvedela, da delodajalec niti ni oddajal obrazcev REK.

“Na finančni upravi so mi pojasnili, da v primeru, da ne oddaja REK obrazcev, delodajalec nima nobenega dolga pri FURS-u. Čeprav imam pogodbo o zaposlitvi. Plačilo prispevkov lahko terjajo le za tiste, ki so dobili izplačane plače, za neizplačane plače pa prispevkov ne morejo terjati.”

Inšpektorat za delo je delodajalcu izdal dve upravni odločbi in mu med drugim odredil odpravo nepravilnosti glede plačila za delo, delovnega časa in vodenja evidenc. Inšpektorica se je v skladu z načelom sorazmernosti najprej odločila za milejši ukrep, saj inšpektorat pred tem pri navedenem delodajalcu ni bil seznanjen z nepravilnostmi.

Objava delovnega mesta kljub neplačanim prispevkom

Andreja Topolovec medtem že več mesecev ni zaposlena v tem podjetju. “Ko inšpekcija pride po nekaj mesecih zaradi nekega prekrška, je to zagotovo prepozno.” Od zavoda za zaposlovanje je medtem dobila elektronsko pošto, v kateri je zasledila objavljeno prosto delovno mesto, za katero ji delodajalec še vedno dolguje plače in prispevke.

V območni službi zavoda v Kranju pojasnjujejo: “Pri vpogledu v podatke, ki jim imamo na voljo, smo ugotovili samo, da ne oddaja obrazcev REK, kar pa ni težja kršitev. Kljub temu delodajalcu ne želimo posredovati naših brezposelnih oseb, njegovo potrebo po delojemalcu pa smo vsekakor objavili.”

Zavod delodajalca uvrsti na seznam delodajalcev z negativnimi referencami šele po tem, ko inšpektorat za delo izda pravnomočno odločbo o kršitvi.

Sama, brez denarja, s kupom položnic

Medtem pa se naša poslušalka utaplja v svojih lastnih neplačanih računih. “Kamor koli se obrneš, povsod lahko le podaš prijavo. Vsi ti odgovorijo, da nimajo pristojnosti, da bi se lahko odzvali bolje in drugače. Ostaneš sam, brez denarja, s kupom položnic.”

Po podatkih FURS-a delodajalci ne obračunajo prispevkov za več kot 2 odstotka zaposlenih. V letu 2015 je finančna uprava na področju prispevkov zavezancem naložila plačilo 12 milijonov in pol neplačanih prispevkov. Stojan Glavač pojasnjuje: “Pri 1.116 zavezancih smo ugotovili kršitve iz naslova prispevkov za socialno varnost. Med njimi prevladujejo tisti, ki prispevkov niti ne obračunajo, kaj šele plačajo.”

Neplačani prispevki za socialno varnost predstavljajo 34 odstotkov davčnega dolga iz naslova davčnih prihodkov. Samo v lanskem letu so znašali 84 milijonov evrov, skupno pa ta dolg presega 442 milijonov evrov.

Neplačani objekti, neizplačane plače

Poslušalkin delodajalec Primož Batistič pravi, da ni mogel izplačevati plač, ker ni dobil plačanih izdelkov: “Objekte smo naredili, plačil pa nismo dobili.”

S plačilno nedisciplino se sooča tudi gradbeno podjetje Mals z Vidma pri Ptuju. Še vedno čakajo na približno 100.000 evrov za opravljena dela na različnih gradbiščih. Celoten znesek jim dolguje podjetje Klima Petek, ki je videmsko podjetje najelo tudi za dela na stavbi Nogometne zveze Slovenije na Brdu pri Kranju, gradili so poštni center v Celju in IZUM-ov objekt v Mariboru.

V Klimi Petek poslovnih odnosov podrobneje ne komentirajo, direktor Malsa Mitja Vindiš pa opozarja, da takšna praksa vodi v propad njegovega podjetja.


02.09.2020

Mediji so tisti, ki ohranjajo krhke družbene vezi

"Novinarstvo je v krizi" je besedna zveza, ki je praktično navzoča ves čas. Zato si bomo zastavili dve temeljni vprašanji novinarstva: Kaj se dogaja? In kaj to pomeni? Predvsem pa: kako to, kar se dogaja, vpliva na razvoj družbe. Kam nas torej kot družbo lahko pripelje nova predlagana zakonodaja v Sloveniji? Sogovornika: Sonja Merljak Zdovc, odgovorna urednica spletnega časopisa Časoris, in izr. prof. Peter Sekloča, Fakulteta za humanistične vede Univerze na Primorskem Foto: Bobo


19.08.2020

Peter Svetina, varuh človekovih pravic

Kaj govori skrb vzbujajoče dejstvo, da je kar 200 priporočil varuha človekovih pravic iz preteklih let še vedno neuresničenih? Pogovor z varuhom človekovih pravic Petrom Svetina. Foto: Bobo


05.08.2020

Turizem nas je prehitel

Znamenito primorsko mestece Kobarid je predvsem med turistično sezono prometno zelo obremenjeno. Premikanje po gručastem mestnem jedru, kjer so nekoč švigale zgolj vespe in fički, je danes skoraj nemogoče, tako zaradi velikosti vozil kot gostega prometa. O prometnih zagatah in predvidenih rešitvah se je Damjan Zorc med drugimi pogovarjal tudi z županom Markom Matajurcem.


29.07.2020

Pandemija ne sme biti izgovor za korupcijo

Novi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije dr. Robert Šumi je nastopil svoj mandat v dneh, ko je Slovenijo zajel prvi val epidemije covida 19. Poznavalci opozarjajo, da kriza, v kateri smo se znašli, prinaša tudi več priložnosti za korupcijo in goljufije. Kako deluje KPK v tej nenormalni normalnosti, o težavah funkcionark in funkcionarjev z navzkrižji interesov, viziji novega predsednika in tudi o čevljih njegovega predhodnika.


22.07.2020

Smo pripravljeni na koronaaplikacijo?

Kako bo delovala mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi s koronavirusom in kakšne podatke o uporabnikih bo zbirala? Uporaba aplikacije odpira tudi vprašanja o morebitnih kršitvah pravic in o tem, kako bo vplivala na stigmatizacijo. Pogovarjali smo se z Alešem Završnikom z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.  


15.07.2020

Krojenje medijev po slovensko

Spremembe Zakona o RTV Slovenija bi imele velike posledice za delovanje javnega zavoda in slovensko družbo, prav tako bi medijsko krajino močno spremenila Zakon o medijih in Zakon o Slovenski tiskovni agenciji. Zakaj vladni predlogi medijske reforme ne ponujajo dobrih rešitev, zakaj so neodvisni mediji zaradi pritiskov politike vedno bolj pomembni in kakšen status imajo javni servisi v zrelih demokracijah. Napovedane spremembe postavljamo v kontekst tako slovenske kot širše družbe in politike.


08.07.2020

Otoki upanja - Boštjan Videmšek o pionirjih boja s podnebno krizo

Gost oddaje bo novinar in publicist Boštjan Videmšek, ki je pred dnevi izdal novo knjigo z naslovom Plan B. V njej je skupaj s fotografom Matjažem Krivicem strnil tri leta novinarskega raziskovanja in spremljanja pionirjev boja s podnebno krizo - od Tilosa, popolnoma samooskrbnega otoka v Sredozemlju, škotskih Orkeyjskih otokov, ki izkoriščajo energijo morja, perspektivnih evropskih praks pri zajemanju ogljikovega dioksida iz ozračja, Islandije, ki se spreobrača v geotermalno silo, in številnih drugih. Spopadanje s podnebno krizo je po njegovem zelo težka naloga. Če ji ne bomo kos, lahko postane naša zadnja.


01.07.2020

Digitalni begunci

Glavna prtljaga sodobnega migranta ni kovček, ampak pametni telefon. foto: Srdjan Živulović/Bobo


24.06.2020

Okolje ne pozablja: Živo srebro in radon v Idriji

Rudnik živega srebra Idrija je bil 500 let vir zaslužka in gonilo razvoja Idrije. Proizvodnja je bila dokončno ustavljena leta 1995, rudnik kot podjetje pa je bilo likvidirano leta 2017. A zgodba o minulem gospodarskem uspehu in zdajšnji UNESCO tehniški dediščini ima tudi temo plat - škodljive učinke živega srebra na okolje in zdravje ljudi. A bolj kot živo srebro bi moral Idrijčane skrbeti radon.


17.06.2020

Poček – bitka za vodo med Davidom in Goljatom

Vadišče Poček je občutljivo kraško območje brez samočistilnih sposobnosti, večina voda s poligona, ki s seboj nosi zdravju škodljiva onesnažila, pa se steka naravnost proti vodnemu zajetju Malni. Krasoslovci enakovrednega vodnega vira ne morejo najti, zato so občani še toliko bolj zaskrbljeni. Svojo voljo po zaprtju so med drugim izrazili na referendumu pred 20 leti, 17.000 ljudi pa se je pod peticijo »Za Pivško kotlino brez streljanja« podpisalo leta 2011, ko je država začela pripravljati Državni prostorski načrt, ki bi na območju, le streljaj oddaljenem od prvih naselij, zakoličil 12.500 hektarov veliko vadišče. Akt so sprejeli, vendar ga je Ustavno sodišče pred dobrima dvema letoma razveljavilo, saj pripravljalcem ni uspelo dokazati, da vojaška dejavnost na Počku ne škoduje zajetju. Postojnčani bitko za vodo – pravica do nje je vpisana celo v ustavo, bijejo še danes.


10.06.2020

Prostora za sodelovanje javnosti pri oblikovanju proračuna pri nas ni

Mednarodna raziskava, izvedena v 117 državah, Odkriti proračun 2019 ocenjuje vidike preglednosti proračuna, sodelovanja javnosti in nadzora nad proračunom. Slovenija je pri sodelovanju javnosti pri odločanju o javnih financah zbrala 11 od 100 možnih točk. Svetovno povprečje je 14, povprečje držav OECD pa 27. Več o pomenu sodelovanja javnosti pri oblikovanju proračuna z raziskovalko Ajdo Pistotnik in predsednikom Računskega sodišča Tomažem Veselom.


03.06.2020

Epidemija je pokazala, da je uvedba dolgotrajne oskrbe nujna

Vito Flaker poudarja, da skupnostna oskrba zagotavlja večjo varnost v primeru epidemij, in izpostavlja, da se nobena dosedanja vlada, vključno s sedanjo, nikoli ni zares lotila dezinstitucionalizacije in uvajanja dolgotrajne oskrbe, ki bi lahko v pomembnem deležu na kvaliteten način nadomestila institucionalno varstvo. Ljudje so doma bolj suvereni kot v institucijah.


27.05.2020

Delo na daljavo bo postalo nova normalnost

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


06.05.2020

Velenje v strahu pred socialno stisko

V Gorenju so napovedali odpuščanja. Kaj pravijo delavci, sindikalisti, na zavodu za zaposlovanje, v mestu?


29.04.2020

Nevladne organizacije so pomemben steber demokratične družbe

Nevladne organizacije je močno razburil predlog ministrstva za okolje in prostor, ki po njihovem mnenju določa skoraj nemogoče pogoje za sodelovanje v postopkih, v katerih se presojajo tudi vplivi na okolje. V začetku meseca je Urad vlade za komuniciranje nevladnim organizacijam, ki so bile izbrane na razpisu UKOM 2020, v podpis poslal aneks, s katerim bi zaradi epidemije prostovoljno odstopili od pogodbe. Dopise o preusmeritvi programov za boj proti COVID-19 je razvojnim nevladnim organizacijam pošiljalo ministrstvo za zunanje zadeve. Nevladne organizacije te poteze prepoznavajo kot signal, ki jih spominja na dogajanje na Madžarskem.


11.03.2020

Okolje ne pozablja: Evidence ni

V oddaji iz serije Okolje ne pozablja smo potegnili črto pod prve štiri oddaje, torej onesnaženost Celja, Bele krajine, Mežice in Anhovega. Da ne bi pozabili. Izpostavili smo tudi, da to še zdaleč niso edina problematična območja, ki vplivajo na zdravje ljudi, pa tudi, da Slovenija še vedno nima niti evidence teh območij.


04.03.2020

Okolje ne pozablja: Anhovo

Po proizvodnji azbesta danes v Anhovem sosežigajo odpadke. Prelomljene obljube, dvom o meritvah, smrad, predvsem pa težke bolezni se že kažejo tudi v izseljevanju mladih.


26.02.2020

Okolje ne pozablja: Svinec v Zgornji Mežiški dolini

V tokratni oddaji iz serije Okolje ne pozablja opozorjamo na onesnaženost s svincem v Mežiški dolini. Svinec med drugim vpliva na živčni sistem in niža inteligenčni kvocient. Onesnaževanje s svincem se še kar nadaljuje.


19.02.2020

Dušan Plut in njegovo doživljanje afere s PCB v osemdesetih

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


19.02.2020

Okolje ne pozablja: PCB v Beli krajini

V oddaji iz serije Okolje ne pozablja tokrat o problemu PCB-ja v Beli krajini. Dušan Plut, ki je v osemdesetih razkril izjemno presežene vrednosti enega najbolj škodljivih organskih onesnaževal v reki Krupi, je prepričan, bi temu problemu morali namenjati bistveno večjo pozornost. PCB se razgrajuje zelo počasi, vendar se s tem problemom v Beli krajini danes sistematično ne ukvarja nihče. Gre za nekakšen tabu.  


Stran 1 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov