Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poslušalka Andreja: "Kamor koli se obrneš, povsod lahko le podaš prijavo. Ostaneš sam, brez denarja, s kupom položnic."
Junija lani se je Andreja Topolovec zaposlila kot komercialistka v Parketarstvu Primož. Po dveh mesecih so se začele težave. Med drugim so delodajalcu izklopili elektriko, od plač in prispevkov pa so ostale le obljube. Na Finančni upravi (FURS) je poslušalka izvedela, da delodajalec niti ni oddajal obrazcev REK.
“Na finančni upravi so mi pojasnili, da v primeru, da ne oddaja REK obrazcev, delodajalec nima nobenega dolga pri FURS-u. Čeprav imam pogodbo o zaposlitvi. Plačilo prispevkov lahko terjajo le za tiste, ki so dobili izplačane plače, za neizplačane plače pa prispevkov ne morejo terjati.”
Inšpektorat za delo je delodajalcu izdal dve upravni odločbi in mu med drugim odredil odpravo nepravilnosti glede plačila za delo, delovnega časa in vodenja evidenc. Inšpektorica se je v skladu z načelom sorazmernosti najprej odločila za milejši ukrep, saj inšpektorat pred tem pri navedenem delodajalcu ni bil seznanjen z nepravilnostmi.
Andreja Topolovec medtem že več mesecev ni zaposlena v tem podjetju. “Ko inšpekcija pride po nekaj mesecih zaradi nekega prekrška, je to zagotovo prepozno.” Od zavoda za zaposlovanje je medtem dobila elektronsko pošto, v kateri je zasledila objavljeno prosto delovno mesto, za katero ji delodajalec še vedno dolguje plače in prispevke.
V območni službi zavoda v Kranju pojasnjujejo: “Pri vpogledu v podatke, ki jim imamo na voljo, smo ugotovili samo, da ne oddaja obrazcev REK, kar pa ni težja kršitev. Kljub temu delodajalcu ne želimo posredovati naših brezposelnih oseb, njegovo potrebo po delojemalcu pa smo vsekakor objavili.”
Zavod delodajalca uvrsti na seznam delodajalcev z negativnimi referencami šele po tem, ko inšpektorat za delo izda pravnomočno odločbo o kršitvi.
Medtem pa se naša poslušalka utaplja v svojih lastnih neplačanih računih. “Kamor koli se obrneš, povsod lahko le podaš prijavo. Vsi ti odgovorijo, da nimajo pristojnosti, da bi se lahko odzvali bolje in drugače. Ostaneš sam, brez denarja, s kupom položnic.”
Po podatkih FURS-a delodajalci ne obračunajo prispevkov za več kot 2 odstotka zaposlenih. V letu 2015 je finančna uprava na področju prispevkov zavezancem naložila plačilo 12 milijonov in pol neplačanih prispevkov. Stojan Glavač pojasnjuje: “Pri 1.116 zavezancih smo ugotovili kršitve iz naslova prispevkov za socialno varnost. Med njimi prevladujejo tisti, ki prispevkov niti ne obračunajo, kaj šele plačajo.”
Neplačani prispevki za socialno varnost predstavljajo 34 odstotkov davčnega dolga iz naslova davčnih prihodkov. Samo v lanskem letu so znašali 84 milijonov evrov, skupno pa ta dolg presega 442 milijonov evrov.
Poslušalkin delodajalec Primož Batistič pravi, da ni mogel izplačevati plač, ker ni dobil plačanih izdelkov: “Objekte smo naredili, plačil pa nismo dobili.”
S plačilno nedisciplino se sooča tudi gradbeno podjetje Mals z Vidma pri Ptuju. Še vedno čakajo na približno 100.000 evrov za opravljena dela na različnih gradbiščih. Celoten znesek jim dolguje podjetje Klima Petek, ki je videmsko podjetje najelo tudi za dela na stavbi Nogometne zveze Slovenije na Brdu pri Kranju, gradili so poštni center v Celju in IZUM-ov objekt v Mariboru.
V Klimi Petek poslovnih odnosov podrobneje ne komentirajo, direktor Malsa Mitja Vindiš pa opozarja, da takšna praksa vodi v propad njegovega podjetja.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Poslušalka Andreja: "Kamor koli se obrneš, povsod lahko le podaš prijavo. Ostaneš sam, brez denarja, s kupom položnic."
Junija lani se je Andreja Topolovec zaposlila kot komercialistka v Parketarstvu Primož. Po dveh mesecih so se začele težave. Med drugim so delodajalcu izklopili elektriko, od plač in prispevkov pa so ostale le obljube. Na Finančni upravi (FURS) je poslušalka izvedela, da delodajalec niti ni oddajal obrazcev REK.
“Na finančni upravi so mi pojasnili, da v primeru, da ne oddaja REK obrazcev, delodajalec nima nobenega dolga pri FURS-u. Čeprav imam pogodbo o zaposlitvi. Plačilo prispevkov lahko terjajo le za tiste, ki so dobili izplačane plače, za neizplačane plače pa prispevkov ne morejo terjati.”
Inšpektorat za delo je delodajalcu izdal dve upravni odločbi in mu med drugim odredil odpravo nepravilnosti glede plačila za delo, delovnega časa in vodenja evidenc. Inšpektorica se je v skladu z načelom sorazmernosti najprej odločila za milejši ukrep, saj inšpektorat pred tem pri navedenem delodajalcu ni bil seznanjen z nepravilnostmi.
Andreja Topolovec medtem že več mesecev ni zaposlena v tem podjetju. “Ko inšpekcija pride po nekaj mesecih zaradi nekega prekrška, je to zagotovo prepozno.” Od zavoda za zaposlovanje je medtem dobila elektronsko pošto, v kateri je zasledila objavljeno prosto delovno mesto, za katero ji delodajalec še vedno dolguje plače in prispevke.
V območni službi zavoda v Kranju pojasnjujejo: “Pri vpogledu v podatke, ki jim imamo na voljo, smo ugotovili samo, da ne oddaja obrazcev REK, kar pa ni težja kršitev. Kljub temu delodajalcu ne želimo posredovati naših brezposelnih oseb, njegovo potrebo po delojemalcu pa smo vsekakor objavili.”
Zavod delodajalca uvrsti na seznam delodajalcev z negativnimi referencami šele po tem, ko inšpektorat za delo izda pravnomočno odločbo o kršitvi.
Medtem pa se naša poslušalka utaplja v svojih lastnih neplačanih računih. “Kamor koli se obrneš, povsod lahko le podaš prijavo. Vsi ti odgovorijo, da nimajo pristojnosti, da bi se lahko odzvali bolje in drugače. Ostaneš sam, brez denarja, s kupom položnic.”
Po podatkih FURS-a delodajalci ne obračunajo prispevkov za več kot 2 odstotka zaposlenih. V letu 2015 je finančna uprava na področju prispevkov zavezancem naložila plačilo 12 milijonov in pol neplačanih prispevkov. Stojan Glavač pojasnjuje: “Pri 1.116 zavezancih smo ugotovili kršitve iz naslova prispevkov za socialno varnost. Med njimi prevladujejo tisti, ki prispevkov niti ne obračunajo, kaj šele plačajo.”
Neplačani prispevki za socialno varnost predstavljajo 34 odstotkov davčnega dolga iz naslova davčnih prihodkov. Samo v lanskem letu so znašali 84 milijonov evrov, skupno pa ta dolg presega 442 milijonov evrov.
Poslušalkin delodajalec Primož Batistič pravi, da ni mogel izplačevati plač, ker ni dobil plačanih izdelkov: “Objekte smo naredili, plačil pa nismo dobili.”
S plačilno nedisciplino se sooča tudi gradbeno podjetje Mals z Vidma pri Ptuju. Še vedno čakajo na približno 100.000 evrov za opravljena dela na različnih gradbiščih. Celoten znesek jim dolguje podjetje Klima Petek, ki je videmsko podjetje najelo tudi za dela na stavbi Nogometne zveze Slovenije na Brdu pri Kranju, gradili so poštni center v Celju in IZUM-ov objekt v Mariboru.
V Klimi Petek poslovnih odnosov podrobneje ne komentirajo, direktor Malsa Mitja Vindiš pa opozarja, da takšna praksa vodi v propad njegovega podjetja.
Vse več je otrok s specifičnimi učnimi težavami, zaradi prepozne pomoči pa je vse več tudi tistih, ki imajo kompleksnejše motnje. Tudi v šolskem sistemu ne izvajajo prilagoditev in ne zagotavljajo dodatne pomoči otrokom s priporočili, zato starše pravzaprav spodbujajo, naj sprožijo postopek pridobivanja odločb za usmerjanje.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Slovenija je edina država v Evropski uniji, ki plačno razliko med spoloma zadnja leta povečuje. Res pa je, da je bila ta še leta 2009 pri nas najnižja med vsemi evropskimi državami: manj kot odstotek in tudi danes smo (še) na šestem mestu po najnižji razliki. Še vedno, bi lahko znova poudarili. O čem sploh govorimo, ko govorimo o razliki v plači med spoloma in s katerimi ukrepi se jo lahko uspešno zmanjšuje? O tem v pogovoru z raziskovalko Evropskega inštituta za enakost med spoloma Jolanto Reingarde v oddaji Kje pa vas čevelj žuli.
Kako je spletna platforma za najem počitniških namestitev Airbnb posegla v slovenski nepremičninski trg in kako vpliva na življenje domačinov?
Tovorni promet na mejnem prehodu Obrežje se je letos v primerjavi z lanskim letom povečal za več kot štiri odstotke. Ob vse daljših kolonah tovornjaki s svežim sadjem in zelenjavo ob petkih pogosto ne uspejo preiti meje do 13. ure, ko svoje delo konča fitosanitarna inšpekcija. Polni tovornjaki zato za ves konec tedna obtičijo na Obrežju. Kljub temu da morajo ob tem ves čas imeti prižgan hladilnik, sta sadje in zelenjava v ponedeljek že v veliko slabšem stanju, kot sta bila v petek.
Požari v zbirnih centrih za odpadke kažejo tudi na pomanjkljivo regulacijo požarne varnosti pri skladiščenju in predelavi odpadkov. Požarna varnost je v veliki meri prepuščena lastnikom. Zakaj bi morali več vlagati v preventivo, namesto da gasimo požare, ko je že prepozno?
Na primerjalnem testu nerafiniranega bučnega olja Zveze potrošnikov Slovenije se je večina vzorcev izkazala za dobro, en izdelek pa je vseboval preveliko vsebnost pesticidov. Kot pojasnjuje namestnik generalnega direktorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) dr. Jernej Drofenik, so proizvod že umaknili iz prometa. V njem so bili tudi ostanki nevarnega pesticida aldrina, ki ima podobne lastnosti kot DDT in je prepovedan že več desetletij. Pri bučnem olju mora biti navedeno samo poreklo države proizvodnje, poreklo semena pa ne. Polovica vzorcev, ki jih vzorči UVHVVR, vsebuje ostanke pesticidov. Od 1 do 2 odstotka vzorcev presega dovoljeno vrednost.
Kakšno zdravstveno oskrbo tuji turisti sploh lahko dobijo pri nas? Kaj jim zagotavlja evropska kartica zdravstvenega zavarovanja in kaj, če je nimajo? Kam napotiti obolelega turista, ki ne sodi na urgenco? Na vprašanja je odgovarjala Eva Godina s Področja za urejanje zavarovanj in mednarodno zdravstveno zavarovanje ZZZS.
Nadzor kopalnih voda traja med kopalno sezono in sicer od 15. junija do 31. avgusta na celinskih vodah, na morju pa se začne že 1. junija in konča 15. septembra. Tveganje za okužbe se zaradi prisotnosti mikroorganizmov fekalnega izvora bistveno poveča na divjih kopališčih, kjer kakovosti vode ne spremlja nihče.
Zadnja leta so staranje prebivalstva, odnos do starosti, domovi za starejše pogoste teme pogovorov in razlogi za nezadovoljstvo. Zakaj smo se odločili, da izpostavimo združenje za dostojno starost Srebrna nit? Ker so v njem ljudje, ki želijo spremeniti odnos družbe in oblastnikov do starejših. Zbirajo informacije, svetujejo, spremljajo delo pristojnih ustanov, razkrivajo nepravilnosti. Napisali so že štiri pisma, v katerih javnost in pristojne, od predsednika vlade navzdol, opozarjajo na slabe razmere v domovih za starejše. Na zadnje pismo so jim zaenkrat po elektronski pošti poslali odgovore le avtomatski odzivniki.
Potrošniške organizacije, združene v Evropsko potrošniško organizacijo BEUC, med njimi je tudi Zveza potrošnikov Slovenije, so v pet točk strnile zahteve, ki jih naslavljajo tudi na vse, ki kandidirajo na evropskih volitvah.
Andrej Pleterski je prepričan, da bi uzakonitev evtanazije ljudem dala občutek, da se jim ni treba bati, da bi v končnem obdobju svojega življenja padli v majhno skupino ljudi, ki umirajo zelo mučeniško. Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek Travnik opozarja, da naša družba še ni dovolj zrela za uzakonitev evtanazije. Obiskali bomo tudi Alenko Čurin Janžekovič, ki se je odločila za evtanazijo v Švici.
V oddaji Kje pa vas čevelj žuli boste slišali povzetek prvomajskih reportaž iz hrvaškega podjetja ITAS PRVOMAJSKA in slovenskega M TOM. Obe sta v lasti delavcev. V Sloveniji smo imeli že kar nekaj poskusov delavskih prevzemov, uspešen pa je bil samo eden. Jadranka Vesel, soustanoviteljica Razvojnega inštituta za socialno ekonomijo, bo med drugim pojasnila, zakaj teh prevzemov pri nas ni več, čeprav so v nekaterih evropskih državah nekaj običajnega.
Odkar je ljubezen, so tudi ljubezenske prevare. In odkar je splet, obstajajo spletne. Ljubezenske prevare na spletu pa so pravzaprav tudi dober posel na podlagi socialnega inženiringa. Po navadi se začnejo s prošnjo za prijateljstvo na Facebooku ali Instagramu, povezovanje pa lahko traja tudi po več mesecev, preden se pojavi potreba po denarju. Ravno zaradi čustvene vpletenosti so nakazani zneski potem lahko vrtoglavi.
Štirinajst dni po valu napovedanih odpovedi družinskih zdravnikov delo v zdravstvenih domovih za zdaj poteka nemoteno. V Kranju, kjer se je za odpoved odločilo največ, 23 zdravnikov, pa prve težave pričakujejo že prihodnji mesec, ko bodo zdravniki izkoristili letni dopust. Uresničitev nameravanih odpovedi bi obremenila tudi urgence, saj razen v Ljubljani v stalno pripravljenih ekipah sodelujejo tudi družinski zdravniki. Tudi predlog o uvozu tujih družinskih zdravnikov je za mnoge nerealen.
Kamniški gorski reševalci , ki so med bolj obremenjenimi, so ostali brez prostorov. Klobčič rešitve so začeli odvijati sami. Pogodba za nove prostore z lastnikom nepremičnin na območju nekdanje smodnišnice v Kamniku je podpisana, čaka jih obnova. Trenutno so v bivalnikih, ki jih je priskrbela država. Kamniški gorski reševalci in prostovoljci imajo voljo, denarja pa ne dovolj. Zato so se odločili tudi za organizacijo dobrodelnega koncerta in SMS donacije. Država, ki bo letos za delo 430 gorskih reševalcev namenila okoli 540 tisoč evrov, za samo ureditev prostorov sedemnajstih gorsko reševalnih postaj in društev nima zakonske osnove, zato bodo nujne spremembe. Kamniški primer pa ni osamljen, saj se s podobnimi težavami srečujejo tudi drugod. Ustrezni prostori in dobra opremljenost pa so v času, ko imajo visoko usposobljeni prostovoljni gorski reševalci več kot 500 različnih posredovanj na leto, nepogrešljivi za nadaljnje delo v sistemu zaščite in reševanja.
V Sloveniji se vse bolj zavedamo pomena doma pridelane hrane in nujnosti večje samooskrbe. Toda intenzivno kmetijstvo ni najbolj okolju prijazno. Ne samo zaradi uporabe pesticidov in herbicidov, ampak tudi gnojil. Gnojenje zagotavlja rastlinam prehrano za rast in razvoj, vpliva pa tudi na vodo, ki jo pijemo, in biodiverziteto.
Nov varuh človekovih pravic Peter Svetina mesec dni po tem, ko je nasledil Vlasto Nussdorfer, ugotavlja, do bo treba še veliko pozornosti vložiti na področje enakopravnosti žensk, kot zelo pomembna pa jemlje tudi okoljska vprašanja. Trenutno se mu zdi najbolj pereče vprašanje stiske ljudi, ki ne morejo v domove za upokojence. Hkrati bi ljudje morali imeti možnost in pravico bivati v svojem lokalnem okolju. Napoveduje, da ne bo prijeten varuh do politikov.
Glavnina podnebno-energetskih politik in ukrepov se osredotoča na učinkovito rabo energije v stavbah in pridobivanje energije iz obnovljivih virov ter deloma na promet, kmetijstvo in odpadke. Toda energetskih in podnebnih ciljev ne bo mogoče doseči brez zmanjšanja rabe energije tudi v industriji. V studiu sta bila Andrej Gnezda iz fundacije za trajnostni razvoj Umanotera in Gregor Rome iz sektorja za kreditiranje Eko sklada.
Namesto zgodbe o uspehu kluba iz majhnega okolja in zgodbe o mladinski šoli, ki je čislana širom Slovenije, je krški nogomet pretresel boj za prevzem prvoligaša, izplen pa je slabši za vse vpletene.
Neveljaven email naslov