Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poslušalka Andreja: "Kamor koli se obrneš, povsod lahko le podaš prijavo. Ostaneš sam, brez denarja, s kupom položnic."
Junija lani se je Andreja Topolovec zaposlila kot komercialistka v Parketarstvu Primož. Po dveh mesecih so se začele težave. Med drugim so delodajalcu izklopili elektriko, od plač in prispevkov pa so ostale le obljube. Na Finančni upravi (FURS) je poslušalka izvedela, da delodajalec niti ni oddajal obrazcev REK.
“Na finančni upravi so mi pojasnili, da v primeru, da ne oddaja REK obrazcev, delodajalec nima nobenega dolga pri FURS-u. Čeprav imam pogodbo o zaposlitvi. Plačilo prispevkov lahko terjajo le za tiste, ki so dobili izplačane plače, za neizplačane plače pa prispevkov ne morejo terjati.”
Inšpektorat za delo je delodajalcu izdal dve upravni odločbi in mu med drugim odredil odpravo nepravilnosti glede plačila za delo, delovnega časa in vodenja evidenc. Inšpektorica se je v skladu z načelom sorazmernosti najprej odločila za milejši ukrep, saj inšpektorat pred tem pri navedenem delodajalcu ni bil seznanjen z nepravilnostmi.
Andreja Topolovec medtem že več mesecev ni zaposlena v tem podjetju. “Ko inšpekcija pride po nekaj mesecih zaradi nekega prekrška, je to zagotovo prepozno.” Od zavoda za zaposlovanje je medtem dobila elektronsko pošto, v kateri je zasledila objavljeno prosto delovno mesto, za katero ji delodajalec še vedno dolguje plače in prispevke.
V območni službi zavoda v Kranju pojasnjujejo: “Pri vpogledu v podatke, ki jim imamo na voljo, smo ugotovili samo, da ne oddaja obrazcev REK, kar pa ni težja kršitev. Kljub temu delodajalcu ne želimo posredovati naših brezposelnih oseb, njegovo potrebo po delojemalcu pa smo vsekakor objavili.”
Zavod delodajalca uvrsti na seznam delodajalcev z negativnimi referencami šele po tem, ko inšpektorat za delo izda pravnomočno odločbo o kršitvi.
Medtem pa se naša poslušalka utaplja v svojih lastnih neplačanih računih. “Kamor koli se obrneš, povsod lahko le podaš prijavo. Vsi ti odgovorijo, da nimajo pristojnosti, da bi se lahko odzvali bolje in drugače. Ostaneš sam, brez denarja, s kupom položnic.”
Po podatkih FURS-a delodajalci ne obračunajo prispevkov za več kot 2 odstotka zaposlenih. V letu 2015 je finančna uprava na področju prispevkov zavezancem naložila plačilo 12 milijonov in pol neplačanih prispevkov. Stojan Glavač pojasnjuje: “Pri 1.116 zavezancih smo ugotovili kršitve iz naslova prispevkov za socialno varnost. Med njimi prevladujejo tisti, ki prispevkov niti ne obračunajo, kaj šele plačajo.”
Neplačani prispevki za socialno varnost predstavljajo 34 odstotkov davčnega dolga iz naslova davčnih prihodkov. Samo v lanskem letu so znašali 84 milijonov evrov, skupno pa ta dolg presega 442 milijonov evrov.
Poslušalkin delodajalec Primož Batistič pravi, da ni mogel izplačevati plač, ker ni dobil plačanih izdelkov: “Objekte smo naredili, plačil pa nismo dobili.”
S plačilno nedisciplino se sooča tudi gradbeno podjetje Mals z Vidma pri Ptuju. Še vedno čakajo na približno 100.000 evrov za opravljena dela na različnih gradbiščih. Celoten znesek jim dolguje podjetje Klima Petek, ki je videmsko podjetje najelo tudi za dela na stavbi Nogometne zveze Slovenije na Brdu pri Kranju, gradili so poštni center v Celju in IZUM-ov objekt v Mariboru.
V Klimi Petek poslovnih odnosov podrobneje ne komentirajo, direktor Malsa Mitja Vindiš pa opozarja, da takšna praksa vodi v propad njegovega podjetja.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Poslušalka Andreja: "Kamor koli se obrneš, povsod lahko le podaš prijavo. Ostaneš sam, brez denarja, s kupom položnic."
Junija lani se je Andreja Topolovec zaposlila kot komercialistka v Parketarstvu Primož. Po dveh mesecih so se začele težave. Med drugim so delodajalcu izklopili elektriko, od plač in prispevkov pa so ostale le obljube. Na Finančni upravi (FURS) je poslušalka izvedela, da delodajalec niti ni oddajal obrazcev REK.
“Na finančni upravi so mi pojasnili, da v primeru, da ne oddaja REK obrazcev, delodajalec nima nobenega dolga pri FURS-u. Čeprav imam pogodbo o zaposlitvi. Plačilo prispevkov lahko terjajo le za tiste, ki so dobili izplačane plače, za neizplačane plače pa prispevkov ne morejo terjati.”
Inšpektorat za delo je delodajalcu izdal dve upravni odločbi in mu med drugim odredil odpravo nepravilnosti glede plačila za delo, delovnega časa in vodenja evidenc. Inšpektorica se je v skladu z načelom sorazmernosti najprej odločila za milejši ukrep, saj inšpektorat pred tem pri navedenem delodajalcu ni bil seznanjen z nepravilnostmi.
Andreja Topolovec medtem že več mesecev ni zaposlena v tem podjetju. “Ko inšpekcija pride po nekaj mesecih zaradi nekega prekrška, je to zagotovo prepozno.” Od zavoda za zaposlovanje je medtem dobila elektronsko pošto, v kateri je zasledila objavljeno prosto delovno mesto, za katero ji delodajalec še vedno dolguje plače in prispevke.
V območni službi zavoda v Kranju pojasnjujejo: “Pri vpogledu v podatke, ki jim imamo na voljo, smo ugotovili samo, da ne oddaja obrazcev REK, kar pa ni težja kršitev. Kljub temu delodajalcu ne želimo posredovati naših brezposelnih oseb, njegovo potrebo po delojemalcu pa smo vsekakor objavili.”
Zavod delodajalca uvrsti na seznam delodajalcev z negativnimi referencami šele po tem, ko inšpektorat za delo izda pravnomočno odločbo o kršitvi.
Medtem pa se naša poslušalka utaplja v svojih lastnih neplačanih računih. “Kamor koli se obrneš, povsod lahko le podaš prijavo. Vsi ti odgovorijo, da nimajo pristojnosti, da bi se lahko odzvali bolje in drugače. Ostaneš sam, brez denarja, s kupom položnic.”
Po podatkih FURS-a delodajalci ne obračunajo prispevkov za več kot 2 odstotka zaposlenih. V letu 2015 je finančna uprava na področju prispevkov zavezancem naložila plačilo 12 milijonov in pol neplačanih prispevkov. Stojan Glavač pojasnjuje: “Pri 1.116 zavezancih smo ugotovili kršitve iz naslova prispevkov za socialno varnost. Med njimi prevladujejo tisti, ki prispevkov niti ne obračunajo, kaj šele plačajo.”
Neplačani prispevki za socialno varnost predstavljajo 34 odstotkov davčnega dolga iz naslova davčnih prihodkov. Samo v lanskem letu so znašali 84 milijonov evrov, skupno pa ta dolg presega 442 milijonov evrov.
Poslušalkin delodajalec Primož Batistič pravi, da ni mogel izplačevati plač, ker ni dobil plačanih izdelkov: “Objekte smo naredili, plačil pa nismo dobili.”
S plačilno nedisciplino se sooča tudi gradbeno podjetje Mals z Vidma pri Ptuju. Še vedno čakajo na približno 100.000 evrov za opravljena dela na različnih gradbiščih. Celoten znesek jim dolguje podjetje Klima Petek, ki je videmsko podjetje najelo tudi za dela na stavbi Nogometne zveze Slovenije na Brdu pri Kranju, gradili so poštni center v Celju in IZUM-ov objekt v Mariboru.
V Klimi Petek poslovnih odnosov podrobneje ne komentirajo, direktor Malsa Mitja Vindiš pa opozarja, da takšna praksa vodi v propad njegovega podjetja.
Ta prostor je nevaren za nas, pravijo celjski otroci. Živijo s svincem, kadmijem, cinkom, kromom, ...
Poplave Drave v Podravju so od leta 2012 do danes povzročile že za skoraj 100 milijonov evrov škode na kmetijskih površinah, nihče razen kmetov in kakšnega župana pa se ni pretirano vznemirjal. Kaj šele ukrepal.
Namesto dolgih čakalnih vrst za sprejem v institucionalno varstvo bi ljudem morali zagotoviti samostojno življenje s podporo v skupnosti.
V kratki zgodovini samostojne Slovenije smo doživeli že številne absurde, ki so jih spisali uradniki. Žal so ti absurdi krojili usodo ljudi. In krojijo jo še danes. Prejšnji teden so Eritrejski prosilci za mednarodno zaščito opozorili na negativne odločbe, ki so jih prejeli pred novim letom. V njih je veliko izjemno nenavadnih ugotovitev. Pristojni organ na primer ugotavlja, da v Eritreji služenje vojaškega roka, ki traja nedoločen čas, uporabljajo kot sredstvo za pridobivanje delovne sile za celoten gospodarski sektor, da ujete dezerterje, ki jih brez dostopa do odvetnika obsodijo na vojaških sodiščih, lahko tudi izpustijo, če potrebujejo delovno silo, da je prisilno in obvezno delo koristno za skupno dobro.
Podjetje SpaceX naj bi v kratkem nad Zemljo poslalo več kot 12 000 satelitov, skupno načrtujejo mrežo več kot 42 000 satelitov, s katero želijo Zemljanom kjerkoli na planetu ponuditi širokopasoven dostop do interneta. A v ozadju, svarijo nekateri, naj bi bili predvsem komercialni interesi gradnje novega komunikacijskega monopola, glasna so tudi opozorila astronomov, da bomo s tem zapravili starodavno vrednoto temnega nočnega neba.
V Železnikih že več kot dvanajst let čakajo na celovite rešitve, ki bi zagotovile poplavno varnost v občini. Pristojni zagotavljajo, da projekt časovno še ni ogrožen, dokončan pa naj bi bil do leta 2023.
V letošnjem izboru oddaj Kje pa vas čevelj žuli bo svet hrematistične iluzije s svojimi toplimi in hkrati zelo ostrimi komentarji razblinil pater Karel Gržan, ki je prepričan, da se vse začne v odnosu do narave.
Letošnji pridelek industrijske konoplje kmetom ostaja v skladiščih, da jih bo rigorozno uvajanje evropske regulative uničilo, skrbi tudi proizvajalce izdelkov z izvečki CBD-ja.
Nevarni primeri zaostritve italijanske občinske politike do slovenske manjšine.
Splav je v Sloveniji v ustavo zapisana pravica, ki v sicer redkih primerih trči ob pravico ginekologov do ugovora vesti. Ženske izpostavljajo tudi primere, ko zdravstveno osebje poskuša vplivati na njihovo svobodno odločitev. O splavu v ustavni teoriji in vsakodnevni praksi tudi skozi osebno zgodbo mlade ženske.
Dobra dva meseca potem, ko so kranjski družinski zdravniki umaknili odpovedi, se kaj dosti ni spremenilo. Administrativne preobremitve ostajajo, družinskih zdravnikov še vedno primanjkuje, sistemskih rešitev ni na vidiku.
Kaj se pri nas dogaja z zavrnjenimi prosilci za mednarodno zaščito in kako učinkovit je pravzaprav sistem vračanja migrantov?
Zgodila sta se kar dva nasilna napada na ljudi LGTB. Povečano število nedemokratičnih, ekstremističnih, tudi nasilnih dejanj pa ni opazen samo v Sloveniji. Ali obstajajo zgodovinske vzporednice?
Kako pomembno je skupnostno upravljanje življenjskih virov pri prehodu v nizkoogljično družbo in zakaj je v boju proti podnebnim spremembam ključna solidarnost?
Starše enega od ljubljanskih vrtcev je presenetil obrazec za soglasje za nalaganje in hrambo fotografij otroka, za kar bi morali plačati deset evrov, zanje pa bi skrbel zunanji ponudnik.
Teromoelektrarna Šoštanj išče izvajalca za izdelavo projektne in investicijske dokumentacije za sosežig odpadkov, družba Salonit želi povečati količino odpadkov za sosežig. Zakaj za sosežig odpadkov veljajo drugačne mejne vrednosti kot za sežig v specializiranih sežigalnicah? Kakšne so zdravstvene posledice? Na ta vprašanja bodo odgovarjali Tanja Bolte z ministrstva za okolje in prostor, okoljski aktivist Uroš Macerl in predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa prof. dr. Metoda Dodič Fikfak.
V zadnjih letih se pojavlja vse več opozoril o škodljivosti radona v okolju, v katerem delujemo in živimo. Kot so nam povedali na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, naj bi bil radon vzrok za nastanek vsakega desetega raka pljuč pri nas, to pomeni, da zaradi izpostavljenosti radonu na leto zboli približno sto prebivalcev Slovenije. Katere regije v državi so še posebno ogrožene, kako lahko preverimo količino radona v svojem vsakdanjem okolju in kako naj ravnamo, če v prostorih izmerimo prevelike količine radona?
Pristojno ministrstvo se je v obdobju varčevalnih ukrepov zavezalo, da bo ob boljši gospodarski sliki sredstva za zahtevne socialnovarstvene programe vrnilo na isto raven kot pred krizo. Toda delavke in delavci v teh programih opozarjajo, da še zmeraj izgorevajo na plačah iz časa krize. Zakaj za delavce v socialnovarstvenih programih krize še vedno ni konec in zakaj je ministrstvo iz predloga proračuna obljubljena dodatna sredstva nenadoma izbrisalo? Ali to ogroža te programe? Odgovarja Gorazd Rečnik.
Oddaja Kje pa vas čevelj žuli je tokrat drugačna. O sprejemanju drugačnosti govorijo Ali R. Taha, migrant v Sloveniji, Miranda in Aljoša Škarper, par iz Prekmurja, kjer je Aljoša na invalidnem vozičku, Camilo Acosta Mendoza, Kolumbijec, ki je v Evropi postal klovn in Svetlana Slapšak, ki meni, da bi nacionalizem morali zdraviti.
Zahteva Eko kroga, naj Salonit Anhovo umakne študijo o sežiganju odpadkov v cementarnah, odpira veliko vprašanj. Imajo pravico do interepretacije okoljskih podatkov res samo pooblaščene ustanove? Kje bi morale biti meje teh interpretacij in kje meje pritiskov na okoljske organizacije?
Neveljaven email naslov