Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mariborski in koroški ribiči že leta opozarjajo na to, da na avstrijski strani na neustrezen način odstranjujejo usedline iz akumulacijskih bazenov hidroelektrarn. Mulj oziroma sediment naložijo na rečne transportne ladje, ga peljejo v matico struge Drave in spustijo v glavni tok.
Posledica tega ni le kalnost Drave pri nas, ampak to vpliva na reko in življenje ob in v njej.
Drava je naša najbolj vodnata reka in zato tudi glede hidroenergije najbolj izkoriščena. Pa ne le pri nas, njen potencial izkoriščajo tudi čez mejo v Avstriji, kjer pa so ugotovili, da lahko izkoristijo tudi smer njenega toka. Koroški in mariborski ribiči že več let opozarjajo na to, da Avstrijci mulj oziroma sediment iz svojih akumulacijskih jezer spuščajo kar v strugo Drave, tok pa to prinese k nam.
A ker le opozarjanje in fotografije početja Avstrijcev niso dovolj, državni monitoring pa problema kalnosti Drave ni zaznal, je leta 2012 Zavod za ribištvo Slovenije pripravil elaborat o onesnaženosti reke Drave s kalnostjo.
Bojan Javornik predsednik zveze ribiških družin Maribor: “Raziskava je pokazala bistveno zmanjšanje velikosti in števila vrst rib. Če se to nadaljuje dolgoročno, potem reka počasi umira.”
Omenjeni elaborat so takrat predstavili tudi na zasedanju stalne slovensko – avstrijske komisije za Dravo. Problem torej ni nov in je znan tudi uradnim ustanovam. Ukrepov, da bi se to prenehalo, pa ni.
Slovenski predsednik komisije doktor Mitja Bricelj z ministrstva za okolje in prostor: “V štirih letih se je spremenilo to, da je bil problem prepoznan kot vpliv na slovensko stran.”
Takrat je bil sprejet tudi sklep, da Agencija RS za okolje skupaj z Dravskimi elektrarnami Maribor vzpostavi sistem za spremljanje stanja tega sedimenta na slovenski strani. Torej, koncentracijo sedimenta oziroma suspenzije v enoti vodnega stolpca pri nas zdaj spremljajo. A problem je, da obstoječe meritve ne kažejo posebnega stanja kot je v mejah normale.
Mitja Bricelj: “Kot se zdi, obstoječe meritve niso najbolj relevantne ali pa se ne ujemajo z oceno ribičev. Če pa nimamo uradnega podatka, da zadeva presega obstoječe dovoljene koncentracije, potem težko avstrijsko stran obtožujemo in od nje zahtevamo, da naj ravna drugače.”
“Tisto, kar že ves čas težimo, je, da se združijo sile tako Dravskih elektrarn, Agencije za okolje in Zavoda za ribištvo in da skupaj oblikujejo predlog, ki je izvedljiv in s tehtnimi rezultati meritev povečajo kredibilnost slovenskega nastopa do Avstrije.”
Nakladanje mulja na rečno transportno ladjo in praznjenje tega v strugo reke Drave – ladja je vedno bolj prazna in s tem lažja
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Mariborski in koroški ribiči že leta opozarjajo na to, da na avstrijski strani na neustrezen način odstranjujejo usedline iz akumulacijskih bazenov hidroelektrarn. Mulj oziroma sediment naložijo na rečne transportne ladje, ga peljejo v matico struge Drave in spustijo v glavni tok.
Posledica tega ni le kalnost Drave pri nas, ampak to vpliva na reko in življenje ob in v njej.
Drava je naša najbolj vodnata reka in zato tudi glede hidroenergije najbolj izkoriščena. Pa ne le pri nas, njen potencial izkoriščajo tudi čez mejo v Avstriji, kjer pa so ugotovili, da lahko izkoristijo tudi smer njenega toka. Koroški in mariborski ribiči že več let opozarjajo na to, da Avstrijci mulj oziroma sediment iz svojih akumulacijskih jezer spuščajo kar v strugo Drave, tok pa to prinese k nam.
A ker le opozarjanje in fotografije početja Avstrijcev niso dovolj, državni monitoring pa problema kalnosti Drave ni zaznal, je leta 2012 Zavod za ribištvo Slovenije pripravil elaborat o onesnaženosti reke Drave s kalnostjo.
Bojan Javornik predsednik zveze ribiških družin Maribor: “Raziskava je pokazala bistveno zmanjšanje velikosti in števila vrst rib. Če se to nadaljuje dolgoročno, potem reka počasi umira.”
Omenjeni elaborat so takrat predstavili tudi na zasedanju stalne slovensko – avstrijske komisije za Dravo. Problem torej ni nov in je znan tudi uradnim ustanovam. Ukrepov, da bi se to prenehalo, pa ni.
Slovenski predsednik komisije doktor Mitja Bricelj z ministrstva za okolje in prostor: “V štirih letih se je spremenilo to, da je bil problem prepoznan kot vpliv na slovensko stran.”
Takrat je bil sprejet tudi sklep, da Agencija RS za okolje skupaj z Dravskimi elektrarnami Maribor vzpostavi sistem za spremljanje stanja tega sedimenta na slovenski strani. Torej, koncentracijo sedimenta oziroma suspenzije v enoti vodnega stolpca pri nas zdaj spremljajo. A problem je, da obstoječe meritve ne kažejo posebnega stanja kot je v mejah normale.
Mitja Bricelj: “Kot se zdi, obstoječe meritve niso najbolj relevantne ali pa se ne ujemajo z oceno ribičev. Če pa nimamo uradnega podatka, da zadeva presega obstoječe dovoljene koncentracije, potem težko avstrijsko stran obtožujemo in od nje zahtevamo, da naj ravna drugače.”
“Tisto, kar že ves čas težimo, je, da se združijo sile tako Dravskih elektrarn, Agencije za okolje in Zavoda za ribištvo in da skupaj oblikujejo predlog, ki je izvedljiv in s tehtnimi rezultati meritev povečajo kredibilnost slovenskega nastopa do Avstrije.”
Nakladanje mulja na rečno transportno ladjo in praznjenje tega v strugo reke Drave – ladja je vedno bolj prazna in s tem lažja
"Novinarstvo je v krizi" je besedna zveza, ki je praktično navzoča ves čas. Zato si bomo zastavili dve temeljni vprašanji novinarstva: Kaj se dogaja? In kaj to pomeni? Predvsem pa: kako to, kar se dogaja, vpliva na razvoj družbe. Kam nas torej kot družbo lahko pripelje nova predlagana zakonodaja v Sloveniji? Sogovornika: Sonja Merljak Zdovc, odgovorna urednica spletnega časopisa Časoris, in izr. prof. Peter Sekloča, Fakulteta za humanistične vede Univerze na Primorskem Foto: Bobo
Kaj govori skrb vzbujajoče dejstvo, da je kar 200 priporočil varuha človekovih pravic iz preteklih let še vedno neuresničenih? Pogovor z varuhom človekovih pravic Petrom Svetina. Foto: Bobo
Znamenito primorsko mestece Kobarid je predvsem med turistično sezono prometno zelo obremenjeno. Premikanje po gručastem mestnem jedru, kjer so nekoč švigale zgolj vespe in fički, je danes skoraj nemogoče, tako zaradi velikosti vozil kot gostega prometa. O prometnih zagatah in predvidenih rešitvah se je Damjan Zorc med drugimi pogovarjal tudi z županom Markom Matajurcem.
Novi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije dr. Robert Šumi je nastopil svoj mandat v dneh, ko je Slovenijo zajel prvi val epidemije covida 19. Poznavalci opozarjajo, da kriza, v kateri smo se znašli, prinaša tudi več priložnosti za korupcijo in goljufije. Kako deluje KPK v tej nenormalni normalnosti, o težavah funkcionark in funkcionarjev z navzkrižji interesov, viziji novega predsednika in tudi o čevljih njegovega predhodnika.
Kako bo delovala mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi s koronavirusom in kakšne podatke o uporabnikih bo zbirala? Uporaba aplikacije odpira tudi vprašanja o morebitnih kršitvah pravic in o tem, kako bo vplivala na stigmatizacijo. Pogovarjali smo se z Alešem Završnikom z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
Spremembe Zakona o RTV Slovenija bi imele velike posledice za delovanje javnega zavoda in slovensko družbo, prav tako bi medijsko krajino močno spremenila Zakon o medijih in Zakon o Slovenski tiskovni agenciji. Zakaj vladni predlogi medijske reforme ne ponujajo dobrih rešitev, zakaj so neodvisni mediji zaradi pritiskov politike vedno bolj pomembni in kakšen status imajo javni servisi v zrelih demokracijah. Napovedane spremembe postavljamo v kontekst tako slovenske kot širše družbe in politike.
Gost oddaje bo novinar in publicist Boštjan Videmšek, ki je pred dnevi izdal novo knjigo z naslovom Plan B. V njej je skupaj s fotografom Matjažem Krivicem strnil tri leta novinarskega raziskovanja in spremljanja pionirjev boja s podnebno krizo - od Tilosa, popolnoma samooskrbnega otoka v Sredozemlju, škotskih Orkeyjskih otokov, ki izkoriščajo energijo morja, perspektivnih evropskih praks pri zajemanju ogljikovega dioksida iz ozračja, Islandije, ki se spreobrača v geotermalno silo, in številnih drugih. Spopadanje s podnebno krizo je po njegovem zelo težka naloga. Če ji ne bomo kos, lahko postane naša zadnja.
Glavna prtljaga sodobnega migranta ni kovček, ampak pametni telefon. foto: Srdjan Živulović/Bobo
Rudnik živega srebra Idrija je bil 500 let vir zaslužka in gonilo razvoja Idrije. Proizvodnja je bila dokončno ustavljena leta 1995, rudnik kot podjetje pa je bilo likvidirano leta 2017. A zgodba o minulem gospodarskem uspehu in zdajšnji UNESCO tehniški dediščini ima tudi temo plat - škodljive učinke živega srebra na okolje in zdravje ljudi. A bolj kot živo srebro bi moral Idrijčane skrbeti radon.
Vadišče Poček je občutljivo kraško območje brez samočistilnih sposobnosti, večina voda s poligona, ki s seboj nosi zdravju škodljiva onesnažila, pa se steka naravnost proti vodnemu zajetju Malni. Krasoslovci enakovrednega vodnega vira ne morejo najti, zato so občani še toliko bolj zaskrbljeni. Svojo voljo po zaprtju so med drugim izrazili na referendumu pred 20 leti, 17.000 ljudi pa se je pod peticijo »Za Pivško kotlino brez streljanja« podpisalo leta 2011, ko je država začela pripravljati Državni prostorski načrt, ki bi na območju, le streljaj oddaljenem od prvih naselij, zakoličil 12.500 hektarov veliko vadišče. Akt so sprejeli, vendar ga je Ustavno sodišče pred dobrima dvema letoma razveljavilo, saj pripravljalcem ni uspelo dokazati, da vojaška dejavnost na Počku ne škoduje zajetju. Postojnčani bitko za vodo – pravica do nje je vpisana celo v ustavo, bijejo še danes.
Mednarodna raziskava, izvedena v 117 državah, Odkriti proračun 2019 ocenjuje vidike preglednosti proračuna, sodelovanja javnosti in nadzora nad proračunom. Slovenija je pri sodelovanju javnosti pri odločanju o javnih financah zbrala 11 od 100 možnih točk. Svetovno povprečje je 14, povprečje držav OECD pa 27. Več o pomenu sodelovanja javnosti pri oblikovanju proračuna z raziskovalko Ajdo Pistotnik in predsednikom Računskega sodišča Tomažem Veselom.
Vito Flaker poudarja, da skupnostna oskrba zagotavlja večjo varnost v primeru epidemij, in izpostavlja, da se nobena dosedanja vlada, vključno s sedanjo, nikoli ni zares lotila dezinstitucionalizacije in uvajanja dolgotrajne oskrbe, ki bi lahko v pomembnem deležu na kvaliteten način nadomestila institucionalno varstvo. Ljudje so doma bolj suvereni kot v institucijah.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
V Gorenju so napovedali odpuščanja. Kaj pravijo delavci, sindikalisti, na zavodu za zaposlovanje, v mestu?
Nevladne organizacije je močno razburil predlog ministrstva za okolje in prostor, ki po njihovem mnenju določa skoraj nemogoče pogoje za sodelovanje v postopkih, v katerih se presojajo tudi vplivi na okolje. V začetku meseca je Urad vlade za komuniciranje nevladnim organizacijam, ki so bile izbrane na razpisu UKOM 2020, v podpis poslal aneks, s katerim bi zaradi epidemije prostovoljno odstopili od pogodbe. Dopise o preusmeritvi programov za boj proti COVID-19 je razvojnim nevladnim organizacijam pošiljalo ministrstvo za zunanje zadeve. Nevladne organizacije te poteze prepoznavajo kot signal, ki jih spominja na dogajanje na Madžarskem.
V oddaji iz serije Okolje ne pozablja smo potegnili črto pod prve štiri oddaje, torej onesnaženost Celja, Bele krajine, Mežice in Anhovega. Da ne bi pozabili. Izpostavili smo tudi, da to še zdaleč niso edina problematična območja, ki vplivajo na zdravje ljudi, pa tudi, da Slovenija še vedno nima niti evidence teh območij.
Po proizvodnji azbesta danes v Anhovem sosežigajo odpadke. Prelomljene obljube, dvom o meritvah, smrad, predvsem pa težke bolezni se že kažejo tudi v izseljevanju mladih.
V tokratni oddaji iz serije Okolje ne pozablja opozorjamo na onesnaženost s svincem v Mežiški dolini. Svinec med drugim vpliva na živčni sistem in niža inteligenčni kvocient. Onesnaževanje s svincem se še kar nadaljuje.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
V oddaji iz serije Okolje ne pozablja tokrat o problemu PCB-ja v Beli krajini. Dušan Plut, ki je v osemdesetih razkril izjemno presežene vrednosti enega najbolj škodljivih organskih onesnaževal v reki Krupi, je prepričan, bi temu problemu morali namenjati bistveno večjo pozornost. PCB se razgrajuje zelo počasi, vendar se s tem problemom v Beli krajini danes sistematično ne ukvarja nihče. Gre za nekakšen tabu.
Neveljaven email naslov