Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mariborski in koroški ribiči že leta opozarjajo na to, da na avstrijski strani na neustrezen način odstranjujejo usedline iz akumulacijskih bazenov hidroelektrarn. Mulj oziroma sediment naložijo na rečne transportne ladje, ga peljejo v matico struge Drave in spustijo v glavni tok.
Posledica tega ni le kalnost Drave pri nas, ampak to vpliva na reko in življenje ob in v njej.
Drava je naša najbolj vodnata reka in zato tudi glede hidroenergije najbolj izkoriščena. Pa ne le pri nas, njen potencial izkoriščajo tudi čez mejo v Avstriji, kjer pa so ugotovili, da lahko izkoristijo tudi smer njenega toka. Koroški in mariborski ribiči že več let opozarjajo na to, da Avstrijci mulj oziroma sediment iz svojih akumulacijskih jezer spuščajo kar v strugo Drave, tok pa to prinese k nam.
A ker le opozarjanje in fotografije početja Avstrijcev niso dovolj, državni monitoring pa problema kalnosti Drave ni zaznal, je leta 2012 Zavod za ribištvo Slovenije pripravil elaborat o onesnaženosti reke Drave s kalnostjo.
Bojan Javornik predsednik zveze ribiških družin Maribor: “Raziskava je pokazala bistveno zmanjšanje velikosti in števila vrst rib. Če se to nadaljuje dolgoročno, potem reka počasi umira.”
Omenjeni elaborat so takrat predstavili tudi na zasedanju stalne slovensko – avstrijske komisije za Dravo. Problem torej ni nov in je znan tudi uradnim ustanovam. Ukrepov, da bi se to prenehalo, pa ni.
Slovenski predsednik komisije doktor Mitja Bricelj z ministrstva za okolje in prostor: “V štirih letih se je spremenilo to, da je bil problem prepoznan kot vpliv na slovensko stran.”
Takrat je bil sprejet tudi sklep, da Agencija RS za okolje skupaj z Dravskimi elektrarnami Maribor vzpostavi sistem za spremljanje stanja tega sedimenta na slovenski strani. Torej, koncentracijo sedimenta oziroma suspenzije v enoti vodnega stolpca pri nas zdaj spremljajo. A problem je, da obstoječe meritve ne kažejo posebnega stanja kot je v mejah normale.
Mitja Bricelj: “Kot se zdi, obstoječe meritve niso najbolj relevantne ali pa se ne ujemajo z oceno ribičev. Če pa nimamo uradnega podatka, da zadeva presega obstoječe dovoljene koncentracije, potem težko avstrijsko stran obtožujemo in od nje zahtevamo, da naj ravna drugače.”
“Tisto, kar že ves čas težimo, je, da se združijo sile tako Dravskih elektrarn, Agencije za okolje in Zavoda za ribištvo in da skupaj oblikujejo predlog, ki je izvedljiv in s tehtnimi rezultati meritev povečajo kredibilnost slovenskega nastopa do Avstrije.”
Nakladanje mulja na rečno transportno ladjo in praznjenje tega v strugo reke Drave – ladja je vedno bolj prazna in s tem lažja
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Mariborski in koroški ribiči že leta opozarjajo na to, da na avstrijski strani na neustrezen način odstranjujejo usedline iz akumulacijskih bazenov hidroelektrarn. Mulj oziroma sediment naložijo na rečne transportne ladje, ga peljejo v matico struge Drave in spustijo v glavni tok.
Posledica tega ni le kalnost Drave pri nas, ampak to vpliva na reko in življenje ob in v njej.
Drava je naša najbolj vodnata reka in zato tudi glede hidroenergije najbolj izkoriščena. Pa ne le pri nas, njen potencial izkoriščajo tudi čez mejo v Avstriji, kjer pa so ugotovili, da lahko izkoristijo tudi smer njenega toka. Koroški in mariborski ribiči že več let opozarjajo na to, da Avstrijci mulj oziroma sediment iz svojih akumulacijskih jezer spuščajo kar v strugo Drave, tok pa to prinese k nam.
A ker le opozarjanje in fotografije početja Avstrijcev niso dovolj, državni monitoring pa problema kalnosti Drave ni zaznal, je leta 2012 Zavod za ribištvo Slovenije pripravil elaborat o onesnaženosti reke Drave s kalnostjo.
Bojan Javornik predsednik zveze ribiških družin Maribor: “Raziskava je pokazala bistveno zmanjšanje velikosti in števila vrst rib. Če se to nadaljuje dolgoročno, potem reka počasi umira.”
Omenjeni elaborat so takrat predstavili tudi na zasedanju stalne slovensko – avstrijske komisije za Dravo. Problem torej ni nov in je znan tudi uradnim ustanovam. Ukrepov, da bi se to prenehalo, pa ni.
Slovenski predsednik komisije doktor Mitja Bricelj z ministrstva za okolje in prostor: “V štirih letih se je spremenilo to, da je bil problem prepoznan kot vpliv na slovensko stran.”
Takrat je bil sprejet tudi sklep, da Agencija RS za okolje skupaj z Dravskimi elektrarnami Maribor vzpostavi sistem za spremljanje stanja tega sedimenta na slovenski strani. Torej, koncentracijo sedimenta oziroma suspenzije v enoti vodnega stolpca pri nas zdaj spremljajo. A problem je, da obstoječe meritve ne kažejo posebnega stanja kot je v mejah normale.
Mitja Bricelj: “Kot se zdi, obstoječe meritve niso najbolj relevantne ali pa se ne ujemajo z oceno ribičev. Če pa nimamo uradnega podatka, da zadeva presega obstoječe dovoljene koncentracije, potem težko avstrijsko stran obtožujemo in od nje zahtevamo, da naj ravna drugače.”
“Tisto, kar že ves čas težimo, je, da se združijo sile tako Dravskih elektrarn, Agencije za okolje in Zavoda za ribištvo in da skupaj oblikujejo predlog, ki je izvedljiv in s tehtnimi rezultati meritev povečajo kredibilnost slovenskega nastopa do Avstrije.”
Nakladanje mulja na rečno transportno ladjo in praznjenje tega v strugo reke Drave – ladja je vedno bolj prazna in s tem lažja
Prejšnji teden je v oddaji Vroči mikrofon predstavnik ministrstva za infrastrukturo Jože Dimnik izpostavil, da bi Slovenija, če bi želeli doseči cilj, da bi omejili dvig globalne temperature do konca stoletja na 1,5 stopinje Celzija, morala vložiti 14 milijard evrov letno. V današnji oddaji Kje pa vas čevelj žuli Gorazd Rečnik preverja, kakšne so realnejše številke. Medvladni forum za podnebne spremembe je v poročilu prejšnji teden izpostavil tudi nujnost drastičnih družbenih sprememb, če bomo želeli preprečiti najbolj črne podnebne scenarije.
Eko sklad že več kot četrt stoletja spodbuja naložbe v zeleno prihodnost, večina pa ga pozna predvsem po subvencijah in kreditih za različne ukrepe na področju učinkovite rabe energije. Z direktorjem sklada mag. Hinkom Šolincem smo govorili o tem, kateri ukrepi so bili v obdobju delovanja najbolj priljubljeni, in o zamudah pri obravnavi vlog, s katerimi se spoprijemajo v zadnjem času. Predstavili smo tudi niz aktualnih spodbud, ki so na voljo občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov in večje energijske učinkovitosti stavb.
Katastrofalno stanje na področju stanovanjske oskrbe je posledica dolgoletne odsotnosti resne stanovanjske politike. Prevladala je namreč mantra, da bo vse uredila nevidna roka trga, kar pa se je seveda izkazalo za zelo zgrešeno. Eden od simptomov je dodeljevanje neprofitnih stanovanj mladim upravičencem prek žreba v Ljubljani. Kakšne so možnosti za razmah alternativnih oblik reševanja stanovanjske problematike, kot je zadružništvo?
Varne sobe dokazano preprečujejo smrti uporabnikov drog, prenašanje virusov HIV, hepatitisa in bakterijskih okužb ter zmanjšujejo uživanje drog na javnih mestih. Trenutno pa odvisniki uporabljajo droge tudi po parkih, javnih straniščih, lokalih in drugje. Posledice tega je, da marsikje ostane tudi pribor za injiciranje. Zakaj v Sloveniji še vedno ni varne sobe?
V Sloveniji se vse več gospodinjstev ogreva z lesnimi peleti, njihova proizvodnja narašča. Test, ki ga je v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije opravila Zveza potrošnikov Slovenije, je pokazal, da so razlike v kakovosti peletov še vedno zelo velike. Štirje odstotki vzorcev v niso ustrezali označenemu razredu, na trgu se pojavljajo celo ponarejeni certifikati.
Približno dve desetletji policisti poleg alkoholiziranosti preverjajo tudi vpliv drugih opojnih snovi, kot so psihoaktivna zdravila ali prepovedane droge- na vožnjo v cestnem prometu. Kakšne so metode prometnih policistov in kako verodostojni rezultati preverjanja. Če smo pri alkoholiziranosti že desetletja navajeni na ugotovljene mejne vrednosti , le-teh pri opojnih drogah še niso dokončno dognali. Dokazno preverjanje zato sloni na metabolitih oz. presnovkih po slovensko - kar pa vse pogosteje vodi tudi do krivic. Nekateri presnovki ostanejo v krvi ali drugih telesnih tekočinah tudi več mesecev po zadnjem zaužitju - in seveda že dolgo ne vplivajo več na vozne sposobnosti preiskovancev.
V akciji Očistimo gore, ki se ji je pridružilo kar nekaj organizacij, med drugimi Planinska zveza Slovenije, Gorska reševalna zveza Slovenije, ZRC SAZU, Triglavski narodni park, ARSO, pa tudi Planinsko društvo Ljubljana Matica in drugi so v okolici Kredarice in Triglavskih podov nabrali 380 kilogramov odpadkov, po devetih letih od začetka projekta pa so naše gore lažje za kar 30 ton odpadkov.
Slovenija z zamudo vabi tuje producente z denarnimi povračili in se kot filmska lokacija promovira na velikih filmskih festivalih. Pri nas je svoj novi film Ne boj se, če te objamem tri dni nameraval snemati tudi z oskarjem nagrajeni italijanski režiser Gabriele Salvatores, toda v Lipici velike priložnosti niso prepoznali. Zakaj država vlaga sredstva za promocijo, če potem državno podjetje s svojim odnosom tuje producente odganja?
Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin vsako leto ugotavlja številne nepravilnosti. Največ napak je bilo pri označbi porekla. V letu 2017 je inšpekcija preiskala tudi 894 vzorcev živil na vsebnost ostankov pesticidov. Direktorica Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Andreja Bizjak ugotavlja, da ima inšpekcija še veliko dela pri učinkovitosti nadzora nad prodajo sadja in zelenjave na stojnicah.
V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana je do konca julija delovno razmerje prenehalo 127 medicinskim sestram, od tega je bili 13 upokojitev in 110 sporazumih odpovedi delovnih razmerij. V tujini so neprimerno boljši pogoji dela in veliko višje plače. Podpredsednica sindikata delavcev zdravstvene nege Slovenije Blanka Pust, ki v UKC dela že več kot 30 let, pravi, da razmere še nikoli niso bile tako slabe.
Ob evropskem letu kulturne dediščine pri Evropski komisiji v ospredje postavljajo tudi krepitev prispevka evropske kulturne dediščine h gospodarski rasti. Kako realen je izziv če vemo, da se pri nas delež javnih sredstev za ohranjanje dediščine zmanjšuje? Bi ne bilo smiselno prej govoriti o krepitvi prispevka, ki ga kulturna dediščina pri nas potrebuje za preživetje? Več je Boris Žgajnar izvedel v pogovoru z dr. Robertom Peskarjem, generalnim konservatorjem na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Odkar je Slovenija del Evropske unije, smo se vozniki razvadili, da je večina potovanj z avtomobilom znotraj držav EU razmeroma preprosta. Voznik poleg veljavnega vozniškega dovoljenja in osebne izkaznice ne potrebuje nobenih drugih dokumentov. A ko prestopimo meje EU, se stvari lahko hitro zapletejo. Marsikdo je že debelo pogledal, ko so ga bosanski mejni organi vprašali, ali ima zeleno karto ali pa je makedonski policist recimo zahteval dovoljenje za vožnjo vozila v tujini, če voznik ni bil lastnik vozila. Po Evropi vsaj mednarodnega vozniškega dovoljenja ne potrebujemo, če pa gremo v malo bolj oddaljene dežele, pa je to v večini držav obvezno ali vsaj priporočljivo. A katero je pravo: tisto, izdano po Ženevski ali Dunajski konvenciji?
Odgovor na vprašanje o izobrazbi sploh ni tako enostaven, kot se nam zdi v prvem hipu. Če bi sledili zakonodaji, bi morali namreč odgovoriti v skladu s Slovenskim ogrodjem kvalifikacij (SOK), ki velja že dve leti. S tem ogrodjem smo v evropskem in svetovnem prostoru s svojimi šolskimi listinami bolj primerljivi in prevedljivi. SOK je sistem za razvrščanje kvalifikacij v ravni glede na učne izide. Raven 1 pomeni zaključeno osnovno šolo, raven 2, da imamo poleg zaključnega spričevala osnovne šole tudi certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji … Raven 10 je diploma tretje stopnje oziroma doktorat znanosti. Slovensko ogrodje kvalifikacij imamo, posvojili in udomačili pa ga še nismo …
Ministrstvo za okolje in prostor v odloku o ukrepu odvzema osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave od 1. oktobra do 30. septembra 2019 predvideva odvzem 200 rjavih medvedov in 11 volkov. V društvu Dinaricum, opozarjajo, da se v odloku preveč usmerja na odstrel, pozablja pa se na preventivne dejavnosti.
Poleti se razgaljamo na vse mogoče načine, tudi na fotografijah in video posnetkih, ki nam nekoč lahko naredijo škodo. Vedno več kamer je nameščenih tudi na javnih mestih. Premalo se zavedamo, da so tudi naši obrazi osebni podatek. Kaj vse lahko počno kamere z našimi obrazi in teleščki in kje so meje? Gost: Andrej Tomšič, Urad Informacijske pooblaščenke. “Zasebnost moramo razumeti kot moč odločanja. Napredni video nadzor je sposoben prepoznati tudi naš obraz. To prinaša tudi slabosti. Primeri s Kitajske nam kažejo, v katero smer ne želimo.”
Razmislek o pomenu neodvisnega in nepristranskega testiranja izdelkov, za katerega skrbijo potrošniške organizacije. Ker je primerjalno testiranje zahteven strokovni in finančni zalogaj, so se združile v mednarodni konzorcij za raziskovanje in testiranje, katerega članica je tudi Zveza potrošnikov Slovenije.
V naselju Lokvica na goriškem Krasu je vzpostavitev javnega vodovoda pred dobrimi tridesetimi leti prinesla veliko olajšanje. A ob navdušenju se z občino takrat niso dogovorili za odškodnine in ureditev služnosti. Zato primerov, ko javni vodovod poteka čez zasebne parcele na Krasu, ni malo. Eden takih je pri Bogdanu Jazbecu, ki je zapuščeno domačijo na Lokvici kupil štiri leta po zgraditvi vodovoda in med obnovitvenimi deli ugotovil, da del trase z vodovodnimi cevmi poteka čez njegovo zemljišče in ne ob robu občinske ceste, kot so predvideli načrti. Vse od takrat si prizadeva urediti to problematiko. Z njo so na občini Miren-Kostanjevica dobro seznanjeni, toda denarja za prestavitev vodovoda ni, zapleta pa se tudi s pridobitvijo služnosti.
V zadnjih mesecih so že ob nekoliko povečanem prehodu meje v azilnem domu v Ljubljani ljudi drug ob drugem nameščali tudi v večnamenskih prostorih. Nenadoma je začelo prihajati vse manj ljudi, istočasno pa so ljudje v Bosni in Hercegovini začeli poročati, da v Sloveniji niso smeli niti zaprositi za azil. Boštjan Šefic na notranjem ministrstvu tako imenovane "push-backe", ki jih mednarodno pravo prepoveduje, kategorično zanika. Objavljamo celoten pogovor z državnim sekretarjem na Ministrstvu za notranje zadeve Boštjanom Šeficem. Pogovarjal se je Gorazd Rečnik.
V zadnjih mesecih so že ob nekoliko povečanem prehodu meje v azilnem domu v Ljubljani ljudi drug ob drugem nameščali tudi v večnamenskih prostorih. Nenadoma je začelo prihajati vse manj ljudi, istočasno pa so ljudje v Bosni in Hercegovini začeli poročati, da v Sloveniji niso smeli niti zaprositi za azil. Boštjan Šefic na notranjem ministrstvu tako imenovane “push-backe”, ki jih mednarodno pravo prepoveduje, kategorično zanika. Tudi o načrtih za postavitev dodatnih panelnih ovir na meji in o dejanskih stroških za prosilca za azil v oddaji Kje pa vas čevelj žuli.
Na dvoriščih komunalnih podjetij je kar 6.000 ton mešane odpadne embalaže. Če bodo družbe za ravnanje z odpadki še naprej omejevale prevzem, se bo do konca leta nabralo kar 40.000 ton neprevzete odpadne embalaže.
Neveljaven email naslov