Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Senzacionalizem je slovenske medijske realnosti. Določeni mediji si z njim višajo gledanost, branost, poslušanost, včasih pa se pojavi tudi v medijih, v katerih ga ne bi pričakovali oziroma ga v njih nikakor ne bi smelo biti. Mediji opravičujejo kopanje po zasebnosti in diskreditacijo posameznikov s pričakovanji javnosti, rejtingi in kliki na trgu za preživetje. Posledice so lahko hude.
"Včasih niti dima ni, ampak ga mediji naredijo, zato da lahko rečejo, da je v ozadju tudi ogenj." - Dragan Petrovec
Senzacionalizem je slovenska medijska realnost. Določeni mediji si z njim višajo gledanost, branost, poslušanost, včasih pa se pojavi tudi v medijih, v katerih ga ne bi pričakovali oziroma ga v njih nikakor ne bi smelo biti. Mediji upravičujejo kopanje po zasebnosti in diskreditacijo posameznikov s pričakovanji javnosti, rejtingi in kliki na trgu za preživetje.
“Potrošniki bogato poplačujemo vse medije, zlasti tiskane, od katerih, če jih kupiš zgodaj zjutraj, kaplja še topla kri.” – dr. Dragan Petrovec
Posledice so lahko hude. Spomnimo na tragičen konec zgodbe, ko so nekateri mediji brez pomisleka objavljali posnetek intimnega odnosa ravnatelja ene od mariborskih srednjih šol z učiteljico. Pred dnevi je eden od časnikov senzacionalistično in brez preverjanja dejstev pisal o nasilju v vrtcu v Slovenski Bistrici in pri tem nedopustno posegel v integriteto vzgojiteljice – izpostavil jo je z imenom in priimkom. Gospa je bila hospitalizirana.
“Pri senzacionalizmu gre za raven vzburjenosti in aktiviranosti, na katero se je javnost navadila. Smo odvisni od tega.” – dr. Robert Masten
O neskončni lahkosti posegov v zasebnost v deželi, v kateri se ‘itak’ vsi poznamo, in posledicah, ki jih posameznikom prinaša javni linč, se je Gorazd Rečnik pogovarjal z dr. Draganom Petrovcem z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in izrednim profesorjem klinične psihologije na ljubljanski filozofski fakulteti dr. Robertom Mastenom. O »sosedstvu« krvavih vsebin in oglasov podjetij pa bo v pogovoru z Natašo Zanuttini razmišljal profesor in vodja Centra za marketing in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani dr. Dejan Verčič: “Etična samoregulacija ne deluje. V kapitalističnem svetu bi delovale le dovolj visoke dobljene tožbe proti medijem. Mediji zanemarjajo informativno vlogo na račun zabavne vloge. Tu gre dejansko za zabavo, čeprav je ta zabava črne barve.”
Sodišča bodo kmalu imela priložnost pokazati odnos do varstva zasebnosti posameznikov. Na sodišču čaka na postopke tožba v primeru medijskega umora ravnatelja, svojo zasebnost bo po sodni poti zavarovala Melanija Trump.
Bodo res le visoki tožbeni zneski pripeljali do razmisleka lastnike medijev, novinarje, urednike in navsezadnje oglaševalce, ki »čevapčiče v akciji prodajajo ob družinski tragediji«. Svoj del krivde pa moramo navsezadnje prevzeti tudi sami, saj nam zasebnost ne pomeni nič več, kar jasno in glasno povemo vsak trenutek z objavami na družabnih omrežjih.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Senzacionalizem je slovenske medijske realnosti. Določeni mediji si z njim višajo gledanost, branost, poslušanost, včasih pa se pojavi tudi v medijih, v katerih ga ne bi pričakovali oziroma ga v njih nikakor ne bi smelo biti. Mediji opravičujejo kopanje po zasebnosti in diskreditacijo posameznikov s pričakovanji javnosti, rejtingi in kliki na trgu za preživetje. Posledice so lahko hude.
"Včasih niti dima ni, ampak ga mediji naredijo, zato da lahko rečejo, da je v ozadju tudi ogenj." - Dragan Petrovec
Senzacionalizem je slovenska medijska realnost. Določeni mediji si z njim višajo gledanost, branost, poslušanost, včasih pa se pojavi tudi v medijih, v katerih ga ne bi pričakovali oziroma ga v njih nikakor ne bi smelo biti. Mediji upravičujejo kopanje po zasebnosti in diskreditacijo posameznikov s pričakovanji javnosti, rejtingi in kliki na trgu za preživetje.
“Potrošniki bogato poplačujemo vse medije, zlasti tiskane, od katerih, če jih kupiš zgodaj zjutraj, kaplja še topla kri.” – dr. Dragan Petrovec
Posledice so lahko hude. Spomnimo na tragičen konec zgodbe, ko so nekateri mediji brez pomisleka objavljali posnetek intimnega odnosa ravnatelja ene od mariborskih srednjih šol z učiteljico. Pred dnevi je eden od časnikov senzacionalistično in brez preverjanja dejstev pisal o nasilju v vrtcu v Slovenski Bistrici in pri tem nedopustno posegel v integriteto vzgojiteljice – izpostavil jo je z imenom in priimkom. Gospa je bila hospitalizirana.
“Pri senzacionalizmu gre za raven vzburjenosti in aktiviranosti, na katero se je javnost navadila. Smo odvisni od tega.” – dr. Robert Masten
O neskončni lahkosti posegov v zasebnost v deželi, v kateri se ‘itak’ vsi poznamo, in posledicah, ki jih posameznikom prinaša javni linč, se je Gorazd Rečnik pogovarjal z dr. Draganom Petrovcem z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in izrednim profesorjem klinične psihologije na ljubljanski filozofski fakulteti dr. Robertom Mastenom. O »sosedstvu« krvavih vsebin in oglasov podjetij pa bo v pogovoru z Natašo Zanuttini razmišljal profesor in vodja Centra za marketing in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani dr. Dejan Verčič: “Etična samoregulacija ne deluje. V kapitalističnem svetu bi delovale le dovolj visoke dobljene tožbe proti medijem. Mediji zanemarjajo informativno vlogo na račun zabavne vloge. Tu gre dejansko za zabavo, čeprav je ta zabava črne barve.”
Sodišča bodo kmalu imela priložnost pokazati odnos do varstva zasebnosti posameznikov. Na sodišču čaka na postopke tožba v primeru medijskega umora ravnatelja, svojo zasebnost bo po sodni poti zavarovala Melanija Trump.
Bodo res le visoki tožbeni zneski pripeljali do razmisleka lastnike medijev, novinarje, urednike in navsezadnje oglaševalce, ki »čevapčiče v akciji prodajajo ob družinski tragediji«. Svoj del krivde pa moramo navsezadnje prevzeti tudi sami, saj nam zasebnost ne pomeni nič več, kar jasno in glasno povemo vsak trenutek z objavami na družabnih omrežjih.
Globalne teroristične grožnje vse bolj zaostrujejo varnostne ukrepe, še posebej na izpostavljenih kritičnih točkah, kot so letališča. Ob tem pa zaposleni v varnostni službi na Aerodromu Ljubljana izgorevajo zaradi vse bolj zahtevnih delovnih pogojev, odnosa nadrejenih in nadur. Zagotovljenih nimajo niti dovolj delovnih uniform, motivacijo pa jim zbija tudi plača, s katero ne vedo, kako naj se prebijejo skozi mesec.
Kako je mogoče, da nekdo svoje podjetje registrira na vašem naslovu, vi pa o tem niste obveščeni? Ter seveda o tem, kakšne birokratske ovire so na poti za odjavo tako registriranega podjetja z vašega naslova. Ugotavljali pa smo tudi, zakaj morajo podjetniki za bolniško odsotnost zaposlenih, ki traja več kot trideset dni, Zavodu za zdravstveno zavarovanje plačati prispevke, te pa potem Zavod v tridesetih dneh nakaže nazaj podjetju?
V vasi Jarenina pri Pesnici vre. Vaščan je pred leti tik ob občinski cesti zasadil borova drevesa. Danes so ti borovci veliki, njihove korenine pa so močno poškodovale cesto. Kljub škodi, ki nastaja, občina z odstranitvijo borovcev odlaša, župan pa si vedno znova izmišlja birokratske izgovore. Medobčinski inšpektor pa že napoveduje zaprtje ceste.
Razmere v vinski kleti Agroind Vipava, ki se ponaša z več kot 120-letno tradicijo in je od konca januarja povsem v ukrajinskih rokah, so iz dneva v dan težje in bolj negotove. Zaposleni so že četrti mesec brez plač, v proizvodnji kronično primanjkuje materiala, uprava pa se pred dvema tednoma podpisanega dogovora o poplačilu obveznosti do delavcev ni držala.
Gledalci in poslušalci ste lansko leto poslali varuhu svojih pravic skoraj 1600 vprašanj in pripomb. O vaših kritikah in o položaju, moči in vlogi varuha pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija smo se pogovarjali z Ladom Ambrožičem.
Gledalci in poslušalci ste lansko leto poslali varuhu svojih pravic skoraj 1600 vprašanj in pripomb. O vaših kritikah in o položaju, moči in vlogi varuha pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija smo se pogovarjali z Ladom Ambrožičem.
Z letošnjim majem so subvencijo stanarine, ki so jo socialno najbolj ogroženim plačevale občine, izgubili še zadnji upravičenci. Zdaj je namreč v celoti zaživel ukrep iz februarja lani sprejetega Zakona o uravnoteženju javnih financ občin, s katerimi so se država in občine dogovorile, kje zmanjšati obveznosti, ki jih občine zaradi zmanjšane glavarine ne morejo več plačevati. Odločitev je bila soglasna in v parlamentu potrjena z veliko večino. Vzeli so socialno najšibkejšim. Leto kasneje te odločitve ni obžalovala ali kakorkoli skušala popraviti nobena od parlamentarnih strank, ki so jo izglasovale. Kar je bilo za 67 poslancev le eno od glasovanj, je bilo za okoli 3000 družin nepopisen šok.
Na spletu se pojavlja kar nekaj izdelkov, v katerih tržijo tako imenovano čudežno učinkovino v peškah marelic, vitamin B17, ki naj bi – trdijo oglasi – pomagala pri preprečevanju raka in drugih bolezni. A nič od tega za zdaj ni potrjeno, celo nasprotno, vztraja farmacevtska stroka. B17 ni vitamin, temveč snov glikozid. Ta v kislem okolju želodca razpade na strupeno snov HCN, ki so jo med drugo svetovno vojno uporabljali v obliki plina za usmrtitve. Se pod pretvezo prehranskega dodatka prodaja strup? Podobnih oglaševalskih trikov, ki kujejo dobiček na plečih bolnikov z najhujšimi kroničnimi boleznimi, je vse več, inšpektorjev, ki bi to zajezili, pa primanjkuje, opozarjajo sogovorniki.
Zelo buren odziv javnosti na strokovno odločitev o rejništvu dveh otrok je znova spomnil na dejstvo, da zakonodaja staršem ne daje možnosti vnaprejšnjega odločanja o usodi otrok. Je sploh mogoče karkoli ukreniti, da bodo naše želje upoštevane? Kako na odločitev po naši smrti lahko vplivajo bližnji, ki otroke res dobro poznajo? Kaj na koncu pretehta? Je vloga centrov za socialno delo pri končni odločitvi res prevelika in kaj bi bilo drugače, če bi o usodi otrok odločala sodišča? Tudi na vaša vprašanja bo odgovarjala predstavnica Skupnosti centrov za socialno delo Sendi Murgel.
V Sloveniji ima dovoljenje za posest orožja skoraj 40 tisoč fizičnih oseb, kar nas uvršča v evropsko povprečje. V zadnjem času se je število prosilcev za pridobitev in nakup orožja povečalo.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Trenutno je v Sloveniji več kot 230 pogrešanih oseb, odraslih in mladoletnikov. Svojci pogosto sami organizirajo iskalno akcijo, predvsem zato, ker menijo, da policija ne naredi dovolj. Kakšne pa so pristojnosti policije pri iskanju pogrešanih?
Kdo so bile Pavlina Pajk, Ljudmila Poljanec, Vida Jeraj? Morda ste kako od imen po naključju našli zaprašeno v knjižnici, če zanje še niste slišali, pa ni nič nenavadnega. To so slovenske književnice, pozabljene pisateljice, ki jih je spregledal tudi naš učni načrt. In prav na to, na odsotnost avtoric, predvsem slovenskih, v učnih načrtih za pouk slovenščine, že dlje časa opozarjajo v Ženskem odboru slovenskega centra PEN - Mira. V osnovnih šolah, kjer je učni načrt že 20 let nespremenjen, vidijo največjo napako v zadnji triadi osnovne šole, kjer med obveznimi in preglednimi avtorji v berilih ni niti ene avtorice. Ob tem pa besedila v osnovnih šolah zamujajo čas sodobnih otrok za eno ali dve generacije, saj je večina književnih besedil, ki jih berejo in obravnavajo iz 60., 70. ali 80. let prejšnjega stoletja. Prav tako skrbi odsotnosti slovenskih avtoric v sklopu Književnost na maturi. V vseh dvajsetih letih, kar dijakinje in dijaki pišejo maturitetni esej, se v obravnavana dela še nikoli ni uvrstila nobena slovenska književnica, bili sta le dve tuji, Jane Austen in Nathalie Sarraute. Torej, če vedno poudarjamo, kako pomembna je literatura za slovenski narod, zakaj potem, ko gre za slovensko književnost v izobraževanju, tako hitro pozabimo na to, da naš narod sestavljamo tako ženske kot moški?
Septembra 2013 so na Ptuju slovesno odprli prenovljen Dominikanski samostan. Mogočna stavba naj bi postala središče kulturnega in kongresnega dogajanja v najstarejšem slovenskem mestu, a po dveh letih in pol je vse kaj drugega. Samostan še vedno čaka zadnja stopnja prenove, vendar sredstev ni.
Sodniki si pri svojem delu večkrat pomagajo s sodnimi izvedenci, ki določen primer strokovno razložijo, ocenijo. Zgodi pa se tudi, da sodnik ali sodnica mnenja sodnega izvedenca enostavno ne upošteva. Kdaj se sodnik lahko odloči, da izvedeniškega mnenja ne bo upošteval? Kakšna je sodna praksa v primerih, ko je vključen sodni izvedenec? Si ga lahko izberemo sami?
V Sloveniji vsak dan zaradi kajenja umre 10 ljudi. Stroški posledic kajenja so do štirikrat višji od zneska, ki ga država dobi s trošarinami in davki na tobačne izdelke. Bodo grozljive slike na tobačnih izdelkih in licence za prodajalce prinesle zaželene učinke, ali pa bodo celo povečali nezakonito trgovino in prodajo še bolj strupenih tobačnih ponaredkov?
Gorazd Rečnik je raziskoval, komu ustreza kaos na področju psihoterapije. Čakalne dobe na psihoterapevtsko pomoč v Sloveniji pogosto presegajo eno leto, ponekod pa storitev sploh ni dostopna. Dejavnost zakonsko ni urejena, zato lahko psihoterapijo izvaja kdorkoli.
Slovenija je ena od držav Evropske unije z najmanjšim deležem obdelovalne zemlje, kljub temu pa s temi zemljišči ravnamo skrajno neodgovorno. Tako so denimo v občini Vodice svetniki kljub negativnemu mnenju stroke glasovali za sprejetje prostorskega načrta za obrtno cono, kljub temu, da gre za prvo kategorijo kmetijskega zemljišča, ki za povrh vsega leži še na vodovarstvenem območju. Nekateri vaščani vasi Repnje trdijo, da gre za zveze, poznanstva in osebne interese.
Za nami je dolgo obdobje temperaturne inverzije, v katerem je onesnaženost zraka s prašnimi delci redno tudi do trikrat presegala dovoljene vrednosti. Zakaj ni učinkovitega nadzora nad izpusti prašnih delcev iz individualnih kurilnih naprav, ki po podatkih agencije za okolje povzročijo največ izpustov delcev PM10? Zakaj dimnikarji ne merijo prašnih delcev? Iskali pa smo tudi odgovore na vprašanji, zakaj dihamo zrak, ki je med najbolj onesnaženimi v Evropi in zakaj je letna mejna vrednost prašnih delcev v EU nižja od mejne vrednosti WHO?
V vasi Vir pri Stični v občini Ivančna Gorica so zgradili nekaj več kot 4.000 metrov kanalizacijskega omrežja. Naš poslušalec je že med izkopom opozarjal tako izvajalca del kot občino, da kopljejo po njegovem zemljišču, a mu niso verjeli. Sprva je bil lastnik pripravljen zemljišče odstopiti brez odškodnine – zahteval je le, da mu uredijo priključek ter zemljišče uredijo v stanje, kot je bilo pred izkopom. Izvajalec se tega dogovora ni držal, zato je lastnik zemljišča prepovedal uporabo kanalizacije.
Neveljaven email naslov