Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na inšpektoratu za delo ugotavljajo, da v nekaterih podjetjih sploh ni odgovornih oseb, in v zadnjih tednih se intenzivno ukvarjajo z vprašanjem, kako je to sploh mogoče. Stanje na področju delavskih pravic se v številnih podjetjih le še slabša, saj morajo delavke in delavci delati vedno več. Kako je mogoče, da prihaja do tako hudih anomalij in kršitev delavskih pravic, bo pojasnila glavna inšpektorica za delo Nataša Trček, svojo zgodbo pa bo povedala čistilka, ki ji podjetje ne plačuje nadur in prispevkov, delavke pa sili v odpiranje s. p.-jev.
"Če podjetje posluje, potem mora biti nekdo za to odgovoren. Če podjetje nima odgovorne osebe, potem ne more poslovati."
Na inšpektoratu za delo med nadzori opažajo, da v nekaterih podjetjih nimajo odgovorne osebe. Zakon o gospodarskih družbah namreč dopušča, da podjetje deluje še šest mesecev po tem, ko je bila izbrisana odgovorna oseba. “To pomeni, da delavci ne pridejo do svojih pravic,” opozarja glavna delovna inšpektorica Nataša Trček. Inšpektorat je na odboru inšpekcijskega sveta predlagal spremembo zakona, tako da mora podjetje ob predlogu izbrisa odgovorne osebe takoj predlagati drugo odgovorno osebo. “Če podjetje posluje, potem mora biti nekdo za to odgovoren. Če podjetje nima odgovorne osebe, potem ne more poslovati.”
V poslovni register Slovenije je trenutno vpisanih kar 363 gospodarskih družb, ki zadnjih šest mesecev niso imele vpisane poslovodne osebe. “To so dogaja pri nepoštenih delodajalcih, pri katerih ugotavljamo številne kršitve. Očitno je to pri nas postala praksa oziroma način, kako nepošteno poslovati.”
Toda na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo zakonodajnim spremembam niso naklonjeni. Po mnenju ministrstva bi takojšnji izbris družbe brez poslovodstva pomenil nesorazmerni poseg, ker bi za to lahko bili tudi upravičeni razlogi, kot je smrt ali trajna nezmožnost za delo.
Smo na vrhuncu decembrske potrošniške mrzlice, kar pomeni izgorelost za številne trgovke v vseh trgovskih verigah.
Inšpektorat za delo že dalj časa opozarja, da se za odgovorne osebe imenujejo tuji državljani brez vseh kvalifikacij, znanja, izkušenj ter tudi prejemkov in premoženja, tako da se ji ničesar ne more vzeti. Nadzorni organi so v teh primerih nemočni, saj do teh oseb ne morejo priti in jih kaznovati.
V čistilnem servisu Manicom so svoje storitve ponujali tudi ministrstvom, sodiščem, šolam, vrtcem in drugim javnim ustanovam. Čistilka tega podjetja opisuje, da morajo to, kar je še pred kratkim morala narediti v osmih urah, zdaj narediti v treh urah. Nadur jim ne izplačujejo, za minimalno plačo morajo delati najmanj 200 ur na mesec. Pogosto delajo od jutra do večera. V letošnjem letu jim Manicom ni plačeval prispevkov za socialno varstvo. Zaradi varovalke v pokojninski zakonodaji se bo delavki kljub temu upoštevala delovna doba, vendar z neplačniki prispevkov izgublja skupna blagajna. Po najnovejših podatkih Fursa skupen dolg neplačanih pokojninskih prispevkov znaša več kot 267 milijonov, zdravstvenih prispevkov pa skoraj 130 milijonov evrov. Dolg do vseh blagajn skupaj znaša 1,35 milijarde evrov.
Kot opisuje čistilka v podjetju Manicom, čistilke silijo, naj postanejo samostojne podjetnice, da bi imeli do njih čim manj obveznosti. Čistilkam, ki imajo odprt s. p., potem plačujejo na 35 dni, tako da decembra sploh ne dobijo plače.
Siljenje v status samostojnega podjetnika je ena od največjih nepravilnosti, ki jih opaža inšpektorat. Nataša Trček pravi, da se pri nas pozablja, da če želiš biti podjetnik, moraš za to imeti tudi določene sposobnosti. “Kjer se delavce sili v odpiranje s. p.-jev, ne more biti normalne oblike poslovanja, ampak gre zgolj za izkoriščenja, da delodajalcem ni treba plačevati prispevkov, da ne nosijo tveganja bolniške, da se jim ni treba ukvarjati z dopusti in delovnim časom. S. p. nima določenega delovnega časa in to je čisto izkoriščanje.”
Do zdaj inšpektor, ki je ugotovil, da delavec ne dela v primernem delovnem razmerju, da mora na primer delati kot samostojni podjetnik, za tega delavca ni imel možnosti narediti nič, ampak je delodajalcu prepovedal opravljati delo s tem delavcem. “To je bilo seveda slabo za delavce.”
Po predlogu spremenjenega zakona o inšpekciji dela bodo inšpektorji delodajalcu lahko naložili, da mora z delavcem skleniti ustrezno pogodbo o zaposlitvi. S spremembo zakona o delovnih razmerjih pa se bo dokazno breme prevalilo na delodajalca, do zdaj je nepoštenost delodajalca moral dokazovati delavec.
Nekateri delodajalci se ne ozirajo na dostojanstvo svojih zaposlenih. Govorili smo z delavcem podjetja (podatke hranimo v redakciji), ki so ga poslali na test za droge. Urin bi moral dati v prisotnosti tretje osebe, ker je to zavrnil, so ga odpustili. Rekli so mu: “Če delodajalec nekaj zahteva od vas, boste to tudi naredili. Svoje dostojanstvo lahko odnesete s seboj.”
Glavna delovna inšpektorica pravi, da to na podlagi zakona nikakor ni dopustno. “Prav pri velikih kršiteljih dostojanstva ne spoštujejo. Dopustno je vse. Država mora na tem področju nekaj narediti.”
Na inšpektoratu za delo ne morejo oceniti, kako širok krog delodajalcev izvaja takšne nepoštene prakse. “Inšpektorjev je absolutno premalo, da bi lahko po Sloveniji nadzorovali vse delodajalce, ki imajo določeno obliko podjetja,” opozarja glavna inšpektorica. “Podjetij je 207.000, kar pri 42 inšpektorjih na področju delovnih razmerij pomeni čisto anarhijo.” Inšpektorji dobijo toliko prijav, da vseh niti ne morejo preveriti. “To pomeni, da splošnega stanja v Sloveniji ne poznamo.”
Po spremembi zakona o javnih naročilih mora delodajalec, ki se prijavlja na javna naročila, izpolnjevati tudi vse pogoje glede izplačevanja plač in prispevkov. Vendar na inšpektoratu ugotavljajo, da bodo tudi po teh spremembah mogoče anomalije. “Ko nekdo izbira nekoga, ki ne doseže praga za javna naročila 40.000 evrov, njegove bonitete ni treba preverjati. In takšnih je večina, ki poslujejo z državno upravo. To se nam ne zdi sprejemljivo.”
Na inšpektoratu za delo ugotavljajo, da se je letos stanje izboljšalo glede izplačevanja plač, se pa številnim slovenskim delodajalcem še vedno ne zdi potrebno izplačevati regresa in drugih prejemkov, ki niso čista plača, kot so nadure. Marsikje se je stanje za delavce še poslabšalo, saj jih delodajalci, namesto da bi na novo zaposlovali, le še dodatno obremenjujejo.
Nataša Trček je kljub vsem anomalijam in kršitvam optimistična, ker se trg odpira, tako da tudi nekateri domači delodajalci nikakor ne morejo več dobiti zadostnega števila delavcev. “To pomeni, da bodo delodajalci z delavci morali začeti ravnati lepše in primernejše. Ko bo imel delavec možnost prehajati od enega do drugega delodajalca, ker delavcev ne bo dovolj, se bo stanje zagotovo močno spremenilo. Začelo se bo dogajati, da delavcev za svoje delo ne bodo dobili in bodo morali plačati več.“
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Na inšpektoratu za delo ugotavljajo, da v nekaterih podjetjih sploh ni odgovornih oseb, in v zadnjih tednih se intenzivno ukvarjajo z vprašanjem, kako je to sploh mogoče. Stanje na področju delavskih pravic se v številnih podjetjih le še slabša, saj morajo delavke in delavci delati vedno več. Kako je mogoče, da prihaja do tako hudih anomalij in kršitev delavskih pravic, bo pojasnila glavna inšpektorica za delo Nataša Trček, svojo zgodbo pa bo povedala čistilka, ki ji podjetje ne plačuje nadur in prispevkov, delavke pa sili v odpiranje s. p.-jev.
"Če podjetje posluje, potem mora biti nekdo za to odgovoren. Če podjetje nima odgovorne osebe, potem ne more poslovati."
Na inšpektoratu za delo med nadzori opažajo, da v nekaterih podjetjih nimajo odgovorne osebe. Zakon o gospodarskih družbah namreč dopušča, da podjetje deluje še šest mesecev po tem, ko je bila izbrisana odgovorna oseba. “To pomeni, da delavci ne pridejo do svojih pravic,” opozarja glavna delovna inšpektorica Nataša Trček. Inšpektorat je na odboru inšpekcijskega sveta predlagal spremembo zakona, tako da mora podjetje ob predlogu izbrisa odgovorne osebe takoj predlagati drugo odgovorno osebo. “Če podjetje posluje, potem mora biti nekdo za to odgovoren. Če podjetje nima odgovorne osebe, potem ne more poslovati.”
V poslovni register Slovenije je trenutno vpisanih kar 363 gospodarskih družb, ki zadnjih šest mesecev niso imele vpisane poslovodne osebe. “To so dogaja pri nepoštenih delodajalcih, pri katerih ugotavljamo številne kršitve. Očitno je to pri nas postala praksa oziroma način, kako nepošteno poslovati.”
Toda na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo zakonodajnim spremembam niso naklonjeni. Po mnenju ministrstva bi takojšnji izbris družbe brez poslovodstva pomenil nesorazmerni poseg, ker bi za to lahko bili tudi upravičeni razlogi, kot je smrt ali trajna nezmožnost za delo.
Smo na vrhuncu decembrske potrošniške mrzlice, kar pomeni izgorelost za številne trgovke v vseh trgovskih verigah.
Inšpektorat za delo že dalj časa opozarja, da se za odgovorne osebe imenujejo tuji državljani brez vseh kvalifikacij, znanja, izkušenj ter tudi prejemkov in premoženja, tako da se ji ničesar ne more vzeti. Nadzorni organi so v teh primerih nemočni, saj do teh oseb ne morejo priti in jih kaznovati.
V čistilnem servisu Manicom so svoje storitve ponujali tudi ministrstvom, sodiščem, šolam, vrtcem in drugim javnim ustanovam. Čistilka tega podjetja opisuje, da morajo to, kar je še pred kratkim morala narediti v osmih urah, zdaj narediti v treh urah. Nadur jim ne izplačujejo, za minimalno plačo morajo delati najmanj 200 ur na mesec. Pogosto delajo od jutra do večera. V letošnjem letu jim Manicom ni plačeval prispevkov za socialno varstvo. Zaradi varovalke v pokojninski zakonodaji se bo delavki kljub temu upoštevala delovna doba, vendar z neplačniki prispevkov izgublja skupna blagajna. Po najnovejših podatkih Fursa skupen dolg neplačanih pokojninskih prispevkov znaša več kot 267 milijonov, zdravstvenih prispevkov pa skoraj 130 milijonov evrov. Dolg do vseh blagajn skupaj znaša 1,35 milijarde evrov.
Kot opisuje čistilka v podjetju Manicom, čistilke silijo, naj postanejo samostojne podjetnice, da bi imeli do njih čim manj obveznosti. Čistilkam, ki imajo odprt s. p., potem plačujejo na 35 dni, tako da decembra sploh ne dobijo plače.
Siljenje v status samostojnega podjetnika je ena od največjih nepravilnosti, ki jih opaža inšpektorat. Nataša Trček pravi, da se pri nas pozablja, da če želiš biti podjetnik, moraš za to imeti tudi določene sposobnosti. “Kjer se delavce sili v odpiranje s. p.-jev, ne more biti normalne oblike poslovanja, ampak gre zgolj za izkoriščenja, da delodajalcem ni treba plačevati prispevkov, da ne nosijo tveganja bolniške, da se jim ni treba ukvarjati z dopusti in delovnim časom. S. p. nima določenega delovnega časa in to je čisto izkoriščanje.”
Do zdaj inšpektor, ki je ugotovil, da delavec ne dela v primernem delovnem razmerju, da mora na primer delati kot samostojni podjetnik, za tega delavca ni imel možnosti narediti nič, ampak je delodajalcu prepovedal opravljati delo s tem delavcem. “To je bilo seveda slabo za delavce.”
Po predlogu spremenjenega zakona o inšpekciji dela bodo inšpektorji delodajalcu lahko naložili, da mora z delavcem skleniti ustrezno pogodbo o zaposlitvi. S spremembo zakona o delovnih razmerjih pa se bo dokazno breme prevalilo na delodajalca, do zdaj je nepoštenost delodajalca moral dokazovati delavec.
Nekateri delodajalci se ne ozirajo na dostojanstvo svojih zaposlenih. Govorili smo z delavcem podjetja (podatke hranimo v redakciji), ki so ga poslali na test za droge. Urin bi moral dati v prisotnosti tretje osebe, ker je to zavrnil, so ga odpustili. Rekli so mu: “Če delodajalec nekaj zahteva od vas, boste to tudi naredili. Svoje dostojanstvo lahko odnesete s seboj.”
Glavna delovna inšpektorica pravi, da to na podlagi zakona nikakor ni dopustno. “Prav pri velikih kršiteljih dostojanstva ne spoštujejo. Dopustno je vse. Država mora na tem področju nekaj narediti.”
Na inšpektoratu za delo ne morejo oceniti, kako širok krog delodajalcev izvaja takšne nepoštene prakse. “Inšpektorjev je absolutno premalo, da bi lahko po Sloveniji nadzorovali vse delodajalce, ki imajo določeno obliko podjetja,” opozarja glavna inšpektorica. “Podjetij je 207.000, kar pri 42 inšpektorjih na področju delovnih razmerij pomeni čisto anarhijo.” Inšpektorji dobijo toliko prijav, da vseh niti ne morejo preveriti. “To pomeni, da splošnega stanja v Sloveniji ne poznamo.”
Po spremembi zakona o javnih naročilih mora delodajalec, ki se prijavlja na javna naročila, izpolnjevati tudi vse pogoje glede izplačevanja plač in prispevkov. Vendar na inšpektoratu ugotavljajo, da bodo tudi po teh spremembah mogoče anomalije. “Ko nekdo izbira nekoga, ki ne doseže praga za javna naročila 40.000 evrov, njegove bonitete ni treba preverjati. In takšnih je večina, ki poslujejo z državno upravo. To se nam ne zdi sprejemljivo.”
Na inšpektoratu za delo ugotavljajo, da se je letos stanje izboljšalo glede izplačevanja plač, se pa številnim slovenskim delodajalcem še vedno ne zdi potrebno izplačevati regresa in drugih prejemkov, ki niso čista plača, kot so nadure. Marsikje se je stanje za delavce še poslabšalo, saj jih delodajalci, namesto da bi na novo zaposlovali, le še dodatno obremenjujejo.
Nataša Trček je kljub vsem anomalijam in kršitvam optimistična, ker se trg odpira, tako da tudi nekateri domači delodajalci nikakor ne morejo več dobiti zadostnega števila delavcev. “To pomeni, da bodo delodajalci z delavci morali začeti ravnati lepše in primernejše. Ko bo imel delavec možnost prehajati od enega do drugega delodajalca, ker delavcev ne bo dovolj, se bo stanje zagotovo močno spremenilo. Začelo se bo dogajati, da delavcev za svoje delo ne bodo dobili in bodo morali plačati več.“
Navdušenje nad vožnjo z vlaki je med Slovenci že davno ugasnilo. Če se je še leta 2013 po slovenskih tirih prepeljalo skoraj 16,5 milijona potnikov, je številka čez štiri leta padla na vsega 14 milijonov. Tudi število potovanj z avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa je leta 2017 doseglo najnižjo raven od uvedbe urbane leta 2009. Kako obrniti negativni trend?
V turizmu in gostinstvu imajo velike težave pri zagotavljanju usposobljenih delavcev, zato jih skušajo pridobiti tudi iz tujine. Delovne sile z območja nekdanje skupne države začenja zmanjkovati, zato podjetja poskušajo tuje delavce zadržati na različne načine. V tokratni oddaji boste slišali kuharja in natakarja, ki nista prejela januarske plače, ker so jima zaračunali 75 evrov najemnine več za vsak mesec bivanja pri delodajalcu – zaradi nezadovoljstva z delovnimi razmerami sta namreč dala odpoved pred koncem štiriletnega obdobja.
Na občini Medvede že vse od ustanovitve seje občinskega sveta snemajo in posnetke objavijo na lokalni televiziji. Pred nekaj tedni pa se je prvič zgodilo, da seje niso predvajali, ker eden od občinskih svetnikov ni podpisal dovoljenja za snemanje in objavo. Podoben zaplet so pred kratkim imeli tudi v Brežicah. Sodeč po nedavni anketi Skupnosti občin Slovenije seje občinskih svetov snemajo v več kot polovici občin pri nas, do zadnjih lokalnih volitev pa večjih zadržkov ob objavah posnetkov sej svetniki niso imeli. Kako javna je vloga občinskih svetnikov in ali so zahteve posameznih svetnikov po varstvu osebnih podatkov, povezane s snemanjem sej občinskih svetov, upravičene?
Vse več urgentnih ambulant nenujne zdravstvene storitve zaračunava. Tudi zaradi zelo bizarnih primerov, kot so na primer glivice na nohtih. Vodja urgentnega kirurškega bloka v UKC Ljubljana doc. dr. Anže Kristan meni, da gre pri zaračunavanju v veliki meri za prenašanje krivde za slabo stanje v zdravstvu na pacienta.
Vse več urgentnih ambulant nenujne zdravstvene storitve zaračunava. Tudi zaradi zelo bizarnih primerov, kot so na primer glivice na nohtih. Vodja urgentnega kirurškega bloka v UKC Ljubljana doc. dr. Anže Kristan meni, da gre pri zaračunavanju v veliki meri za prenašanje krivde za slabo stanje v zdravstvu na pacienta.
Po prihodu novega lastnika, podjetnika Janeza Janše na Krvavec, so se odnosi z gostinci skrhali. Direktor družbe RTC Krvavec na smučišču in v poslovanju družbe sredi smučarske sezone uvaja novosti in red. Spremembe so po mnenju gostincev, ki držijo skupaj, pogosto enostranske, dogovori ne držijo. To pa ni v prid nikomur, in ni dobro za nadaljnji razvoj uspešnega smučišča, je prepričana Maria Mia Grillc, ki ima Eko turizem Viženčar na Krvavcu že 25 let.
Kako se privajamo na nakupovanje brez brezplačnih plastičnih vrečk? Se zavedamo, da moramo začeti razmišljati o tem, da plastičnih vrečk sploh ne bomo več uporabljali? Katere korake lahko naredimo v tej smeri? Preverjamo med trgovci in kupci.
Ob boju s tako hudo boleznijo, kot je rak, predvsem mlade bolnike čakata še boj za socialno varnost in življenje z bistveno nižjimi dohodki. Že bolniška nadomestila so velika težava, predvsem za samozaposlene, kadar je nujna invalidska upokojitev, pa je finančni udarec še večji. Toda tudi vrnitev na delo ne prinaša vselej olajšanja, številne težave pa imajo tudi delodajalci. Kako najti boljše sistemske alternative, ki bodo ustreznejše za vse?
Po pobegu iz zapora v Kopru so se pojavile zamisli, da bi morali imeti strožji zaporni sistem. Toda zaostrovanje bi lahko predstavljalo nevarno past.
Obseg dela in nalog se veča, zaposlenih pa je odločno, vsaj 300, premalo. To se odraža tudi v zaostankih pri izdajanju odločb. Namesto da bi pomagali ljudem v stiski na terenu, se zaposleni na centrih ukvarjajo z upravno administrativnimi nalogami. Kako bo ukrepala država? Gosta v studiu sta bila Špela Isop – MDDSZ in Perica Radonjič – Sindikat centrov za socialno delo. V oddaji sta sodelovala še dr. Vesna Leskošek in Francka Premzelj, predsednica Društva socialnih delavk in delavcev Slovenije.
V oddaji Kje pa vas čevelj žuli smo tudi letos raziskali številne okoljske, socialne, potrošniške in druge probleme, ki kažejo na to, v kakšni družbi živimo 28 let po plebiscitu. Letošnji izbor sta komentirala borka za človekove pravice, direktorica društva Amnesty International Slovenije, Nataša Posel in izredni profesor s Fakultete za socialno delo, pobudnik gibanja za dezinstitucionalizacijo pri nas, dr. Vito Flaker.
V oddaji Kje pa vas čevelj žuli smo tudi letos raziskali številne okoljske, socialne, potrošniške in druge probleme, ki kažejo na to, v kakšni družbi živimo 28 let po plebiscitu. Letošnji izbor sta komentirala borka za človekove pravice, direktorica društva Amnesty International Slovenije, Nataša Posel in izredni profesor s Fakultete za socialno delo, pobudnik gibanja za dezinstitucionalizacijo pri nas, dr. Vito Flaker.
Februarja bosta sočasno odšli specialistki radiologije v kranjskem zdravstvenem domu. Na ultrazvočni pregled zdaj čaka 320 pacientov, ki bodo lahko pregledani tudi pri koncesionarju. Pacientov ne vpisujejo več. Novega radiologa še ni na obzorju. Kljub prizadevanjem ni znano, ali bodo imeli v kranjskem zdravstvenem domu pacienti čez mesec in pol sploh na voljo rentgen in ultrazvok. Negotovost je velika tudi zato, ker so v Kranj prihajali tudi pacienti iz Škofje Loke, Kamnika in Medvod, kjer so prav tako ostali brez radiologov.
Starejšega poslušalca so po telefonu poklicali iz podjetja BDC Tim, ali bi bil pripravljen sodelovati v predstavitvi izdelkov za zdravo življenje, na katero je potem prišlo osem starejših parov. Predstavili so tudi magnetno blazino, ki naj bi imela številne blagodejne učinke, med drugim naj bi delovala proti bolečinam. Po ustnem dogovoru, da blazino lahko po treh mesecih z ženo vrneta in dobita polnih 950 evrov nazaj, sta se odločila za nakup. Po treh mesecih učinkov ni bilo, dogovor pa tudi ni veljal več.
Od 1. decembra velja, da za nekatere socialne prejemke kot so otroški dodatki, državne štipendije in nekatere subvencije upravičencem ne bo več treba oddajati vlog. Za veliko večino socialnih transferjev pa jih bo še zmeraj treba oddati. Kdaj in komu je treba to storiti, katere vloge je nujno treba oddati prav v decembru in kaj lahko storijo tisti, ki že od jeseni čakajo na izdajo odločb, posebej za subvencijo vrtcev.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Razvojno sodelovanje prispeva k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju, njegovo izvajanje pa odpira številna vprašanja. Kakšni so izzivi razvojnega sodelovanja, kateri so uspešni slovenski razvojni projekti in zakaj Slovenija ne izpolnjuje svojih zavez na tem področju? Gorazd Rečnik se je pogovarjal s doktorico Majo Bučar s katedre za mednarodne odnose na fakulteti za družbene vede, Ano Kalin iz Foruma za enakopravni razvoj in Albinom Keucem iz platforme Sloga, v studio pa je povabil Uroša Vajgla s sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve.
Ženske imajo na lokalnih volitvah manj možnosti za izvolitev kot moški. V Sloveniji imamo v 212 občinah trenutno samo šestnajst županj. Po letošnjih lokalnih volitvah se to število lahko celo zmanjša. Za župansko mesto se poteguje 100 žensk, moških kandidatov je 588. Raziskuje Gorazd Rečnik.
Zaključil se je razpis za oddajo ponudb za nakup parkirnih prostorov v garaži Celovških dvorov v Ljubljani za namen javne parkirne hiše. Toda stanovalci so prepričani, da se ta parkirišča sploh ne bi smela prodajati, saj naj bi jim ob nakupu stanovanj obljubljali pravico do njihove uporabe za obiskovalce. Po informacijah iz DUTB je bilo za nakup z izklicno ceno 350.000 evrov izkazanega kar nekaj interesa. Zakaj hoče parkirišča prodati po čim višji ceni in zakaj se stanovalci počutijo izigrane?
V Sloveniji porabimo povprečno po osem sveč na prebivalca letno, kar nas uvršča na tretje mesto držav po porabi nagrobnih sveč. Razlogi so tudi kulturni, nekateri pa jih prižigajo bolj za še živeče znance kot za pokojnike. Ostanki sveč vsekakor predstavljajo velik okoljski problem, ne glede na to, ali smo prižgali mojco, blaža, petro ali morda elektronsko svečo. Ste pripravljeni glede na pogubne okoljske vplive plastike prižgati kakšno ‘mojco iz akcije’ manj?
Neveljaven email naslov