Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na inšpektoratu za delo ugotavljajo, da v nekaterih podjetjih sploh ni odgovornih oseb, in v zadnjih tednih se intenzivno ukvarjajo z vprašanjem, kako je to sploh mogoče. Stanje na področju delavskih pravic se v številnih podjetjih le še slabša, saj morajo delavke in delavci delati vedno več. Kako je mogoče, da prihaja do tako hudih anomalij in kršitev delavskih pravic, bo pojasnila glavna inšpektorica za delo Nataša Trček, svojo zgodbo pa bo povedala čistilka, ki ji podjetje ne plačuje nadur in prispevkov, delavke pa sili v odpiranje s. p.-jev.
"Če podjetje posluje, potem mora biti nekdo za to odgovoren. Če podjetje nima odgovorne osebe, potem ne more poslovati."
Na inšpektoratu za delo med nadzori opažajo, da v nekaterih podjetjih nimajo odgovorne osebe. Zakon o gospodarskih družbah namreč dopušča, da podjetje deluje še šest mesecev po tem, ko je bila izbrisana odgovorna oseba. “To pomeni, da delavci ne pridejo do svojih pravic,” opozarja glavna delovna inšpektorica Nataša Trček. Inšpektorat je na odboru inšpekcijskega sveta predlagal spremembo zakona, tako da mora podjetje ob predlogu izbrisa odgovorne osebe takoj predlagati drugo odgovorno osebo. “Če podjetje posluje, potem mora biti nekdo za to odgovoren. Če podjetje nima odgovorne osebe, potem ne more poslovati.”
V poslovni register Slovenije je trenutno vpisanih kar 363 gospodarskih družb, ki zadnjih šest mesecev niso imele vpisane poslovodne osebe. “To so dogaja pri nepoštenih delodajalcih, pri katerih ugotavljamo številne kršitve. Očitno je to pri nas postala praksa oziroma način, kako nepošteno poslovati.”
Toda na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo zakonodajnim spremembam niso naklonjeni. Po mnenju ministrstva bi takojšnji izbris družbe brez poslovodstva pomenil nesorazmerni poseg, ker bi za to lahko bili tudi upravičeni razlogi, kot je smrt ali trajna nezmožnost za delo.
Smo na vrhuncu decembrske potrošniške mrzlice, kar pomeni izgorelost za številne trgovke v vseh trgovskih verigah.
Inšpektorat za delo že dalj časa opozarja, da se za odgovorne osebe imenujejo tuji državljani brez vseh kvalifikacij, znanja, izkušenj ter tudi prejemkov in premoženja, tako da se ji ničesar ne more vzeti. Nadzorni organi so v teh primerih nemočni, saj do teh oseb ne morejo priti in jih kaznovati.
V čistilnem servisu Manicom so svoje storitve ponujali tudi ministrstvom, sodiščem, šolam, vrtcem in drugim javnim ustanovam. Čistilka tega podjetja opisuje, da morajo to, kar je še pred kratkim morala narediti v osmih urah, zdaj narediti v treh urah. Nadur jim ne izplačujejo, za minimalno plačo morajo delati najmanj 200 ur na mesec. Pogosto delajo od jutra do večera. V letošnjem letu jim Manicom ni plačeval prispevkov za socialno varstvo. Zaradi varovalke v pokojninski zakonodaji se bo delavki kljub temu upoštevala delovna doba, vendar z neplačniki prispevkov izgublja skupna blagajna. Po najnovejših podatkih Fursa skupen dolg neplačanih pokojninskih prispevkov znaša več kot 267 milijonov, zdravstvenih prispevkov pa skoraj 130 milijonov evrov. Dolg do vseh blagajn skupaj znaša 1,35 milijarde evrov.
Kot opisuje čistilka v podjetju Manicom, čistilke silijo, naj postanejo samostojne podjetnice, da bi imeli do njih čim manj obveznosti. Čistilkam, ki imajo odprt s. p., potem plačujejo na 35 dni, tako da decembra sploh ne dobijo plače.
Siljenje v status samostojnega podjetnika je ena od največjih nepravilnosti, ki jih opaža inšpektorat. Nataša Trček pravi, da se pri nas pozablja, da če želiš biti podjetnik, moraš za to imeti tudi določene sposobnosti. “Kjer se delavce sili v odpiranje s. p.-jev, ne more biti normalne oblike poslovanja, ampak gre zgolj za izkoriščenja, da delodajalcem ni treba plačevati prispevkov, da ne nosijo tveganja bolniške, da se jim ni treba ukvarjati z dopusti in delovnim časom. S. p. nima določenega delovnega časa in to je čisto izkoriščanje.”
Do zdaj inšpektor, ki je ugotovil, da delavec ne dela v primernem delovnem razmerju, da mora na primer delati kot samostojni podjetnik, za tega delavca ni imel možnosti narediti nič, ampak je delodajalcu prepovedal opravljati delo s tem delavcem. “To je bilo seveda slabo za delavce.”
Po predlogu spremenjenega zakona o inšpekciji dela bodo inšpektorji delodajalcu lahko naložili, da mora z delavcem skleniti ustrezno pogodbo o zaposlitvi. S spremembo zakona o delovnih razmerjih pa se bo dokazno breme prevalilo na delodajalca, do zdaj je nepoštenost delodajalca moral dokazovati delavec.
Nekateri delodajalci se ne ozirajo na dostojanstvo svojih zaposlenih. Govorili smo z delavcem podjetja (podatke hranimo v redakciji), ki so ga poslali na test za droge. Urin bi moral dati v prisotnosti tretje osebe, ker je to zavrnil, so ga odpustili. Rekli so mu: “Če delodajalec nekaj zahteva od vas, boste to tudi naredili. Svoje dostojanstvo lahko odnesete s seboj.”
Glavna delovna inšpektorica pravi, da to na podlagi zakona nikakor ni dopustno. “Prav pri velikih kršiteljih dostojanstva ne spoštujejo. Dopustno je vse. Država mora na tem področju nekaj narediti.”
Na inšpektoratu za delo ne morejo oceniti, kako širok krog delodajalcev izvaja takšne nepoštene prakse. “Inšpektorjev je absolutno premalo, da bi lahko po Sloveniji nadzorovali vse delodajalce, ki imajo določeno obliko podjetja,” opozarja glavna inšpektorica. “Podjetij je 207.000, kar pri 42 inšpektorjih na področju delovnih razmerij pomeni čisto anarhijo.” Inšpektorji dobijo toliko prijav, da vseh niti ne morejo preveriti. “To pomeni, da splošnega stanja v Sloveniji ne poznamo.”
Po spremembi zakona o javnih naročilih mora delodajalec, ki se prijavlja na javna naročila, izpolnjevati tudi vse pogoje glede izplačevanja plač in prispevkov. Vendar na inšpektoratu ugotavljajo, da bodo tudi po teh spremembah mogoče anomalije. “Ko nekdo izbira nekoga, ki ne doseže praga za javna naročila 40.000 evrov, njegove bonitete ni treba preverjati. In takšnih je večina, ki poslujejo z državno upravo. To se nam ne zdi sprejemljivo.”
Na inšpektoratu za delo ugotavljajo, da se je letos stanje izboljšalo glede izplačevanja plač, se pa številnim slovenskim delodajalcem še vedno ne zdi potrebno izplačevati regresa in drugih prejemkov, ki niso čista plača, kot so nadure. Marsikje se je stanje za delavce še poslabšalo, saj jih delodajalci, namesto da bi na novo zaposlovali, le še dodatno obremenjujejo.
Nataša Trček je kljub vsem anomalijam in kršitvam optimistična, ker se trg odpira, tako da tudi nekateri domači delodajalci nikakor ne morejo več dobiti zadostnega števila delavcev. “To pomeni, da bodo delodajalci z delavci morali začeti ravnati lepše in primernejše. Ko bo imel delavec možnost prehajati od enega do drugega delodajalca, ker delavcev ne bo dovolj, se bo stanje zagotovo močno spremenilo. Začelo se bo dogajati, da delavcev za svoje delo ne bodo dobili in bodo morali plačati več.“
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Na inšpektoratu za delo ugotavljajo, da v nekaterih podjetjih sploh ni odgovornih oseb, in v zadnjih tednih se intenzivno ukvarjajo z vprašanjem, kako je to sploh mogoče. Stanje na področju delavskih pravic se v številnih podjetjih le še slabša, saj morajo delavke in delavci delati vedno več. Kako je mogoče, da prihaja do tako hudih anomalij in kršitev delavskih pravic, bo pojasnila glavna inšpektorica za delo Nataša Trček, svojo zgodbo pa bo povedala čistilka, ki ji podjetje ne plačuje nadur in prispevkov, delavke pa sili v odpiranje s. p.-jev.
"Če podjetje posluje, potem mora biti nekdo za to odgovoren. Če podjetje nima odgovorne osebe, potem ne more poslovati."
Na inšpektoratu za delo med nadzori opažajo, da v nekaterih podjetjih nimajo odgovorne osebe. Zakon o gospodarskih družbah namreč dopušča, da podjetje deluje še šest mesecev po tem, ko je bila izbrisana odgovorna oseba. “To pomeni, da delavci ne pridejo do svojih pravic,” opozarja glavna delovna inšpektorica Nataša Trček. Inšpektorat je na odboru inšpekcijskega sveta predlagal spremembo zakona, tako da mora podjetje ob predlogu izbrisa odgovorne osebe takoj predlagati drugo odgovorno osebo. “Če podjetje posluje, potem mora biti nekdo za to odgovoren. Če podjetje nima odgovorne osebe, potem ne more poslovati.”
V poslovni register Slovenije je trenutno vpisanih kar 363 gospodarskih družb, ki zadnjih šest mesecev niso imele vpisane poslovodne osebe. “To so dogaja pri nepoštenih delodajalcih, pri katerih ugotavljamo številne kršitve. Očitno je to pri nas postala praksa oziroma način, kako nepošteno poslovati.”
Toda na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo zakonodajnim spremembam niso naklonjeni. Po mnenju ministrstva bi takojšnji izbris družbe brez poslovodstva pomenil nesorazmerni poseg, ker bi za to lahko bili tudi upravičeni razlogi, kot je smrt ali trajna nezmožnost za delo.
Smo na vrhuncu decembrske potrošniške mrzlice, kar pomeni izgorelost za številne trgovke v vseh trgovskih verigah.
Inšpektorat za delo že dalj časa opozarja, da se za odgovorne osebe imenujejo tuji državljani brez vseh kvalifikacij, znanja, izkušenj ter tudi prejemkov in premoženja, tako da se ji ničesar ne more vzeti. Nadzorni organi so v teh primerih nemočni, saj do teh oseb ne morejo priti in jih kaznovati.
V čistilnem servisu Manicom so svoje storitve ponujali tudi ministrstvom, sodiščem, šolam, vrtcem in drugim javnim ustanovam. Čistilka tega podjetja opisuje, da morajo to, kar je še pred kratkim morala narediti v osmih urah, zdaj narediti v treh urah. Nadur jim ne izplačujejo, za minimalno plačo morajo delati najmanj 200 ur na mesec. Pogosto delajo od jutra do večera. V letošnjem letu jim Manicom ni plačeval prispevkov za socialno varstvo. Zaradi varovalke v pokojninski zakonodaji se bo delavki kljub temu upoštevala delovna doba, vendar z neplačniki prispevkov izgublja skupna blagajna. Po najnovejših podatkih Fursa skupen dolg neplačanih pokojninskih prispevkov znaša več kot 267 milijonov, zdravstvenih prispevkov pa skoraj 130 milijonov evrov. Dolg do vseh blagajn skupaj znaša 1,35 milijarde evrov.
Kot opisuje čistilka v podjetju Manicom, čistilke silijo, naj postanejo samostojne podjetnice, da bi imeli do njih čim manj obveznosti. Čistilkam, ki imajo odprt s. p., potem plačujejo na 35 dni, tako da decembra sploh ne dobijo plače.
Siljenje v status samostojnega podjetnika je ena od največjih nepravilnosti, ki jih opaža inšpektorat. Nataša Trček pravi, da se pri nas pozablja, da če želiš biti podjetnik, moraš za to imeti tudi določene sposobnosti. “Kjer se delavce sili v odpiranje s. p.-jev, ne more biti normalne oblike poslovanja, ampak gre zgolj za izkoriščenja, da delodajalcem ni treba plačevati prispevkov, da ne nosijo tveganja bolniške, da se jim ni treba ukvarjati z dopusti in delovnim časom. S. p. nima določenega delovnega časa in to je čisto izkoriščanje.”
Do zdaj inšpektor, ki je ugotovil, da delavec ne dela v primernem delovnem razmerju, da mora na primer delati kot samostojni podjetnik, za tega delavca ni imel možnosti narediti nič, ampak je delodajalcu prepovedal opravljati delo s tem delavcem. “To je bilo seveda slabo za delavce.”
Po predlogu spremenjenega zakona o inšpekciji dela bodo inšpektorji delodajalcu lahko naložili, da mora z delavcem skleniti ustrezno pogodbo o zaposlitvi. S spremembo zakona o delovnih razmerjih pa se bo dokazno breme prevalilo na delodajalca, do zdaj je nepoštenost delodajalca moral dokazovati delavec.
Nekateri delodajalci se ne ozirajo na dostojanstvo svojih zaposlenih. Govorili smo z delavcem podjetja (podatke hranimo v redakciji), ki so ga poslali na test za droge. Urin bi moral dati v prisotnosti tretje osebe, ker je to zavrnil, so ga odpustili. Rekli so mu: “Če delodajalec nekaj zahteva od vas, boste to tudi naredili. Svoje dostojanstvo lahko odnesete s seboj.”
Glavna delovna inšpektorica pravi, da to na podlagi zakona nikakor ni dopustno. “Prav pri velikih kršiteljih dostojanstva ne spoštujejo. Dopustno je vse. Država mora na tem področju nekaj narediti.”
Na inšpektoratu za delo ne morejo oceniti, kako širok krog delodajalcev izvaja takšne nepoštene prakse. “Inšpektorjev je absolutno premalo, da bi lahko po Sloveniji nadzorovali vse delodajalce, ki imajo določeno obliko podjetja,” opozarja glavna inšpektorica. “Podjetij je 207.000, kar pri 42 inšpektorjih na področju delovnih razmerij pomeni čisto anarhijo.” Inšpektorji dobijo toliko prijav, da vseh niti ne morejo preveriti. “To pomeni, da splošnega stanja v Sloveniji ne poznamo.”
Po spremembi zakona o javnih naročilih mora delodajalec, ki se prijavlja na javna naročila, izpolnjevati tudi vse pogoje glede izplačevanja plač in prispevkov. Vendar na inšpektoratu ugotavljajo, da bodo tudi po teh spremembah mogoče anomalije. “Ko nekdo izbira nekoga, ki ne doseže praga za javna naročila 40.000 evrov, njegove bonitete ni treba preverjati. In takšnih je večina, ki poslujejo z državno upravo. To se nam ne zdi sprejemljivo.”
Na inšpektoratu za delo ugotavljajo, da se je letos stanje izboljšalo glede izplačevanja plač, se pa številnim slovenskim delodajalcem še vedno ne zdi potrebno izplačevati regresa in drugih prejemkov, ki niso čista plača, kot so nadure. Marsikje se je stanje za delavce še poslabšalo, saj jih delodajalci, namesto da bi na novo zaposlovali, le še dodatno obremenjujejo.
Nataša Trček je kljub vsem anomalijam in kršitvam optimistična, ker se trg odpira, tako da tudi nekateri domači delodajalci nikakor ne morejo več dobiti zadostnega števila delavcev. “To pomeni, da bodo delodajalci z delavci morali začeti ravnati lepše in primernejše. Ko bo imel delavec možnost prehajati od enega do drugega delodajalca, ker delavcev ne bo dovolj, se bo stanje zagotovo močno spremenilo. Začelo se bo dogajati, da delavcev za svoje delo ne bodo dobili in bodo morali plačati več.“
Ta prostor je nevaren za nas, pravijo celjski otroci. Živijo s svincem, kadmijem, cinkom, kromom, ...
Poplave Drave v Podravju so od leta 2012 do danes povzročile že za skoraj 100 milijonov evrov škode na kmetijskih površinah, nihče razen kmetov in kakšnega župana pa se ni pretirano vznemirjal. Kaj šele ukrepal.
Namesto dolgih čakalnih vrst za sprejem v institucionalno varstvo bi ljudem morali zagotoviti samostojno življenje s podporo v skupnosti.
V kratki zgodovini samostojne Slovenije smo doživeli že številne absurde, ki so jih spisali uradniki. Žal so ti absurdi krojili usodo ljudi. In krojijo jo še danes. Prejšnji teden so Eritrejski prosilci za mednarodno zaščito opozorili na negativne odločbe, ki so jih prejeli pred novim letom. V njih je veliko izjemno nenavadnih ugotovitev. Pristojni organ na primer ugotavlja, da v Eritreji služenje vojaškega roka, ki traja nedoločen čas, uporabljajo kot sredstvo za pridobivanje delovne sile za celoten gospodarski sektor, da ujete dezerterje, ki jih brez dostopa do odvetnika obsodijo na vojaških sodiščih, lahko tudi izpustijo, če potrebujejo delovno silo, da je prisilno in obvezno delo koristno za skupno dobro.
Podjetje SpaceX naj bi v kratkem nad Zemljo poslalo več kot 12 000 satelitov, skupno načrtujejo mrežo več kot 42 000 satelitov, s katero želijo Zemljanom kjerkoli na planetu ponuditi širokopasoven dostop do interneta. A v ozadju, svarijo nekateri, naj bi bili predvsem komercialni interesi gradnje novega komunikacijskega monopola, glasna so tudi opozorila astronomov, da bomo s tem zapravili starodavno vrednoto temnega nočnega neba.
V Železnikih že več kot dvanajst let čakajo na celovite rešitve, ki bi zagotovile poplavno varnost v občini. Pristojni zagotavljajo, da projekt časovno še ni ogrožen, dokončan pa naj bi bil do leta 2023.
V letošnjem izboru oddaj Kje pa vas čevelj žuli bo svet hrematistične iluzije s svojimi toplimi in hkrati zelo ostrimi komentarji razblinil pater Karel Gržan, ki je prepričan, da se vse začne v odnosu do narave.
Letošnji pridelek industrijske konoplje kmetom ostaja v skladiščih, da jih bo rigorozno uvajanje evropske regulative uničilo, skrbi tudi proizvajalce izdelkov z izvečki CBD-ja.
Nevarni primeri zaostritve italijanske občinske politike do slovenske manjšine.
Splav je v Sloveniji v ustavo zapisana pravica, ki v sicer redkih primerih trči ob pravico ginekologov do ugovora vesti. Ženske izpostavljajo tudi primere, ko zdravstveno osebje poskuša vplivati na njihovo svobodno odločitev. O splavu v ustavni teoriji in vsakodnevni praksi tudi skozi osebno zgodbo mlade ženske.
Dobra dva meseca potem, ko so kranjski družinski zdravniki umaknili odpovedi, se kaj dosti ni spremenilo. Administrativne preobremitve ostajajo, družinskih zdravnikov še vedno primanjkuje, sistemskih rešitev ni na vidiku.
Kaj se pri nas dogaja z zavrnjenimi prosilci za mednarodno zaščito in kako učinkovit je pravzaprav sistem vračanja migrantov?
Zgodila sta se kar dva nasilna napada na ljudi LGTB. Povečano število nedemokratičnih, ekstremističnih, tudi nasilnih dejanj pa ni opazen samo v Sloveniji. Ali obstajajo zgodovinske vzporednice?
Kako pomembno je skupnostno upravljanje življenjskih virov pri prehodu v nizkoogljično družbo in zakaj je v boju proti podnebnim spremembam ključna solidarnost?
Starše enega od ljubljanskih vrtcev je presenetil obrazec za soglasje za nalaganje in hrambo fotografij otroka, za kar bi morali plačati deset evrov, zanje pa bi skrbel zunanji ponudnik.
Teromoelektrarna Šoštanj išče izvajalca za izdelavo projektne in investicijske dokumentacije za sosežig odpadkov, družba Salonit želi povečati količino odpadkov za sosežig. Zakaj za sosežig odpadkov veljajo drugačne mejne vrednosti kot za sežig v specializiranih sežigalnicah? Kakšne so zdravstvene posledice? Na ta vprašanja bodo odgovarjali Tanja Bolte z ministrstva za okolje in prostor, okoljski aktivist Uroš Macerl in predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa prof. dr. Metoda Dodič Fikfak.
V zadnjih letih se pojavlja vse več opozoril o škodljivosti radona v okolju, v katerem delujemo in živimo. Kot so nam povedali na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, naj bi bil radon vzrok za nastanek vsakega desetega raka pljuč pri nas, to pomeni, da zaradi izpostavljenosti radonu na leto zboli približno sto prebivalcev Slovenije. Katere regije v državi so še posebno ogrožene, kako lahko preverimo količino radona v svojem vsakdanjem okolju in kako naj ravnamo, če v prostorih izmerimo prevelike količine radona?
Pristojno ministrstvo se je v obdobju varčevalnih ukrepov zavezalo, da bo ob boljši gospodarski sliki sredstva za zahtevne socialnovarstvene programe vrnilo na isto raven kot pred krizo. Toda delavke in delavci v teh programih opozarjajo, da še zmeraj izgorevajo na plačah iz časa krize. Zakaj za delavce v socialnovarstvenih programih krize še vedno ni konec in zakaj je ministrstvo iz predloga proračuna obljubljena dodatna sredstva nenadoma izbrisalo? Ali to ogroža te programe? Odgovarja Gorazd Rečnik.
Oddaja Kje pa vas čevelj žuli je tokrat drugačna. O sprejemanju drugačnosti govorijo Ali R. Taha, migrant v Sloveniji, Miranda in Aljoša Škarper, par iz Prekmurja, kjer je Aljoša na invalidnem vozičku, Camilo Acosta Mendoza, Kolumbijec, ki je v Evropi postal klovn in Svetlana Slapšak, ki meni, da bi nacionalizem morali zdraviti.
Zahteva Eko kroga, naj Salonit Anhovo umakne študijo o sežiganju odpadkov v cementarnah, odpira veliko vprašanj. Imajo pravico do interepretacije okoljskih podatkov res samo pooblaščene ustanove? Kje bi morale biti meje teh interpretacij in kje meje pritiskov na okoljske organizacije?
Neveljaven email naslov