Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na inšpektoratu za delo ugotavljajo, da v nekaterih podjetjih sploh ni odgovornih oseb, in v zadnjih tednih se intenzivno ukvarjajo z vprašanjem, kako je to sploh mogoče. Stanje na področju delavskih pravic se v številnih podjetjih le še slabša, saj morajo delavke in delavci delati vedno več. Kako je mogoče, da prihaja do tako hudih anomalij in kršitev delavskih pravic, bo pojasnila glavna inšpektorica za delo Nataša Trček, svojo zgodbo pa bo povedala čistilka, ki ji podjetje ne plačuje nadur in prispevkov, delavke pa sili v odpiranje s. p.-jev.
"Če podjetje posluje, potem mora biti nekdo za to odgovoren. Če podjetje nima odgovorne osebe, potem ne more poslovati."
Na inšpektoratu za delo med nadzori opažajo, da v nekaterih podjetjih nimajo odgovorne osebe. Zakon o gospodarskih družbah namreč dopušča, da podjetje deluje še šest mesecev po tem, ko je bila izbrisana odgovorna oseba. “To pomeni, da delavci ne pridejo do svojih pravic,” opozarja glavna delovna inšpektorica Nataša Trček. Inšpektorat je na odboru inšpekcijskega sveta predlagal spremembo zakona, tako da mora podjetje ob predlogu izbrisa odgovorne osebe takoj predlagati drugo odgovorno osebo. “Če podjetje posluje, potem mora biti nekdo za to odgovoren. Če podjetje nima odgovorne osebe, potem ne more poslovati.”
V poslovni register Slovenije je trenutno vpisanih kar 363 gospodarskih družb, ki zadnjih šest mesecev niso imele vpisane poslovodne osebe. “To so dogaja pri nepoštenih delodajalcih, pri katerih ugotavljamo številne kršitve. Očitno je to pri nas postala praksa oziroma način, kako nepošteno poslovati.”
Toda na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo zakonodajnim spremembam niso naklonjeni. Po mnenju ministrstva bi takojšnji izbris družbe brez poslovodstva pomenil nesorazmerni poseg, ker bi za to lahko bili tudi upravičeni razlogi, kot je smrt ali trajna nezmožnost za delo.
Smo na vrhuncu decembrske potrošniške mrzlice, kar pomeni izgorelost za številne trgovke v vseh trgovskih verigah.
Inšpektorat za delo že dalj časa opozarja, da se za odgovorne osebe imenujejo tuji državljani brez vseh kvalifikacij, znanja, izkušenj ter tudi prejemkov in premoženja, tako da se ji ničesar ne more vzeti. Nadzorni organi so v teh primerih nemočni, saj do teh oseb ne morejo priti in jih kaznovati.
V čistilnem servisu Manicom so svoje storitve ponujali tudi ministrstvom, sodiščem, šolam, vrtcem in drugim javnim ustanovam. Čistilka tega podjetja opisuje, da morajo to, kar je še pred kratkim morala narediti v osmih urah, zdaj narediti v treh urah. Nadur jim ne izplačujejo, za minimalno plačo morajo delati najmanj 200 ur na mesec. Pogosto delajo od jutra do večera. V letošnjem letu jim Manicom ni plačeval prispevkov za socialno varstvo. Zaradi varovalke v pokojninski zakonodaji se bo delavki kljub temu upoštevala delovna doba, vendar z neplačniki prispevkov izgublja skupna blagajna. Po najnovejših podatkih Fursa skupen dolg neplačanih pokojninskih prispevkov znaša več kot 267 milijonov, zdravstvenih prispevkov pa skoraj 130 milijonov evrov. Dolg do vseh blagajn skupaj znaša 1,35 milijarde evrov.
Kot opisuje čistilka v podjetju Manicom, čistilke silijo, naj postanejo samostojne podjetnice, da bi imeli do njih čim manj obveznosti. Čistilkam, ki imajo odprt s. p., potem plačujejo na 35 dni, tako da decembra sploh ne dobijo plače.
Siljenje v status samostojnega podjetnika je ena od največjih nepravilnosti, ki jih opaža inšpektorat. Nataša Trček pravi, da se pri nas pozablja, da če želiš biti podjetnik, moraš za to imeti tudi določene sposobnosti. “Kjer se delavce sili v odpiranje s. p.-jev, ne more biti normalne oblike poslovanja, ampak gre zgolj za izkoriščenja, da delodajalcem ni treba plačevati prispevkov, da ne nosijo tveganja bolniške, da se jim ni treba ukvarjati z dopusti in delovnim časom. S. p. nima določenega delovnega časa in to je čisto izkoriščanje.”
Do zdaj inšpektor, ki je ugotovil, da delavec ne dela v primernem delovnem razmerju, da mora na primer delati kot samostojni podjetnik, za tega delavca ni imel možnosti narediti nič, ampak je delodajalcu prepovedal opravljati delo s tem delavcem. “To je bilo seveda slabo za delavce.”
Po predlogu spremenjenega zakona o inšpekciji dela bodo inšpektorji delodajalcu lahko naložili, da mora z delavcem skleniti ustrezno pogodbo o zaposlitvi. S spremembo zakona o delovnih razmerjih pa se bo dokazno breme prevalilo na delodajalca, do zdaj je nepoštenost delodajalca moral dokazovati delavec.
Nekateri delodajalci se ne ozirajo na dostojanstvo svojih zaposlenih. Govorili smo z delavcem podjetja (podatke hranimo v redakciji), ki so ga poslali na test za droge. Urin bi moral dati v prisotnosti tretje osebe, ker je to zavrnil, so ga odpustili. Rekli so mu: “Če delodajalec nekaj zahteva od vas, boste to tudi naredili. Svoje dostojanstvo lahko odnesete s seboj.”
Glavna delovna inšpektorica pravi, da to na podlagi zakona nikakor ni dopustno. “Prav pri velikih kršiteljih dostojanstva ne spoštujejo. Dopustno je vse. Država mora na tem področju nekaj narediti.”
Na inšpektoratu za delo ne morejo oceniti, kako širok krog delodajalcev izvaja takšne nepoštene prakse. “Inšpektorjev je absolutno premalo, da bi lahko po Sloveniji nadzorovali vse delodajalce, ki imajo določeno obliko podjetja,” opozarja glavna inšpektorica. “Podjetij je 207.000, kar pri 42 inšpektorjih na področju delovnih razmerij pomeni čisto anarhijo.” Inšpektorji dobijo toliko prijav, da vseh niti ne morejo preveriti. “To pomeni, da splošnega stanja v Sloveniji ne poznamo.”
Po spremembi zakona o javnih naročilih mora delodajalec, ki se prijavlja na javna naročila, izpolnjevati tudi vse pogoje glede izplačevanja plač in prispevkov. Vendar na inšpektoratu ugotavljajo, da bodo tudi po teh spremembah mogoče anomalije. “Ko nekdo izbira nekoga, ki ne doseže praga za javna naročila 40.000 evrov, njegove bonitete ni treba preverjati. In takšnih je večina, ki poslujejo z državno upravo. To se nam ne zdi sprejemljivo.”
Na inšpektoratu za delo ugotavljajo, da se je letos stanje izboljšalo glede izplačevanja plač, se pa številnim slovenskim delodajalcem še vedno ne zdi potrebno izplačevati regresa in drugih prejemkov, ki niso čista plača, kot so nadure. Marsikje se je stanje za delavce še poslabšalo, saj jih delodajalci, namesto da bi na novo zaposlovali, le še dodatno obremenjujejo.
Nataša Trček je kljub vsem anomalijam in kršitvam optimistična, ker se trg odpira, tako da tudi nekateri domači delodajalci nikakor ne morejo več dobiti zadostnega števila delavcev. “To pomeni, da bodo delodajalci z delavci morali začeti ravnati lepše in primernejše. Ko bo imel delavec možnost prehajati od enega do drugega delodajalca, ker delavcev ne bo dovolj, se bo stanje zagotovo močno spremenilo. Začelo se bo dogajati, da delavcev za svoje delo ne bodo dobili in bodo morali plačati več.“
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Na inšpektoratu za delo ugotavljajo, da v nekaterih podjetjih sploh ni odgovornih oseb, in v zadnjih tednih se intenzivno ukvarjajo z vprašanjem, kako je to sploh mogoče. Stanje na področju delavskih pravic se v številnih podjetjih le še slabša, saj morajo delavke in delavci delati vedno več. Kako je mogoče, da prihaja do tako hudih anomalij in kršitev delavskih pravic, bo pojasnila glavna inšpektorica za delo Nataša Trček, svojo zgodbo pa bo povedala čistilka, ki ji podjetje ne plačuje nadur in prispevkov, delavke pa sili v odpiranje s. p.-jev.
"Če podjetje posluje, potem mora biti nekdo za to odgovoren. Če podjetje nima odgovorne osebe, potem ne more poslovati."
Na inšpektoratu za delo med nadzori opažajo, da v nekaterih podjetjih nimajo odgovorne osebe. Zakon o gospodarskih družbah namreč dopušča, da podjetje deluje še šest mesecev po tem, ko je bila izbrisana odgovorna oseba. “To pomeni, da delavci ne pridejo do svojih pravic,” opozarja glavna delovna inšpektorica Nataša Trček. Inšpektorat je na odboru inšpekcijskega sveta predlagal spremembo zakona, tako da mora podjetje ob predlogu izbrisa odgovorne osebe takoj predlagati drugo odgovorno osebo. “Če podjetje posluje, potem mora biti nekdo za to odgovoren. Če podjetje nima odgovorne osebe, potem ne more poslovati.”
V poslovni register Slovenije je trenutno vpisanih kar 363 gospodarskih družb, ki zadnjih šest mesecev niso imele vpisane poslovodne osebe. “To so dogaja pri nepoštenih delodajalcih, pri katerih ugotavljamo številne kršitve. Očitno je to pri nas postala praksa oziroma način, kako nepošteno poslovati.”
Toda na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo zakonodajnim spremembam niso naklonjeni. Po mnenju ministrstva bi takojšnji izbris družbe brez poslovodstva pomenil nesorazmerni poseg, ker bi za to lahko bili tudi upravičeni razlogi, kot je smrt ali trajna nezmožnost za delo.
Smo na vrhuncu decembrske potrošniške mrzlice, kar pomeni izgorelost za številne trgovke v vseh trgovskih verigah.
Inšpektorat za delo že dalj časa opozarja, da se za odgovorne osebe imenujejo tuji državljani brez vseh kvalifikacij, znanja, izkušenj ter tudi prejemkov in premoženja, tako da se ji ničesar ne more vzeti. Nadzorni organi so v teh primerih nemočni, saj do teh oseb ne morejo priti in jih kaznovati.
V čistilnem servisu Manicom so svoje storitve ponujali tudi ministrstvom, sodiščem, šolam, vrtcem in drugim javnim ustanovam. Čistilka tega podjetja opisuje, da morajo to, kar je še pred kratkim morala narediti v osmih urah, zdaj narediti v treh urah. Nadur jim ne izplačujejo, za minimalno plačo morajo delati najmanj 200 ur na mesec. Pogosto delajo od jutra do večera. V letošnjem letu jim Manicom ni plačeval prispevkov za socialno varstvo. Zaradi varovalke v pokojninski zakonodaji se bo delavki kljub temu upoštevala delovna doba, vendar z neplačniki prispevkov izgublja skupna blagajna. Po najnovejših podatkih Fursa skupen dolg neplačanih pokojninskih prispevkov znaša več kot 267 milijonov, zdravstvenih prispevkov pa skoraj 130 milijonov evrov. Dolg do vseh blagajn skupaj znaša 1,35 milijarde evrov.
Kot opisuje čistilka v podjetju Manicom, čistilke silijo, naj postanejo samostojne podjetnice, da bi imeli do njih čim manj obveznosti. Čistilkam, ki imajo odprt s. p., potem plačujejo na 35 dni, tako da decembra sploh ne dobijo plače.
Siljenje v status samostojnega podjetnika je ena od največjih nepravilnosti, ki jih opaža inšpektorat. Nataša Trček pravi, da se pri nas pozablja, da če želiš biti podjetnik, moraš za to imeti tudi določene sposobnosti. “Kjer se delavce sili v odpiranje s. p.-jev, ne more biti normalne oblike poslovanja, ampak gre zgolj za izkoriščenja, da delodajalcem ni treba plačevati prispevkov, da ne nosijo tveganja bolniške, da se jim ni treba ukvarjati z dopusti in delovnim časom. S. p. nima določenega delovnega časa in to je čisto izkoriščanje.”
Do zdaj inšpektor, ki je ugotovil, da delavec ne dela v primernem delovnem razmerju, da mora na primer delati kot samostojni podjetnik, za tega delavca ni imel možnosti narediti nič, ampak je delodajalcu prepovedal opravljati delo s tem delavcem. “To je bilo seveda slabo za delavce.”
Po predlogu spremenjenega zakona o inšpekciji dela bodo inšpektorji delodajalcu lahko naložili, da mora z delavcem skleniti ustrezno pogodbo o zaposlitvi. S spremembo zakona o delovnih razmerjih pa se bo dokazno breme prevalilo na delodajalca, do zdaj je nepoštenost delodajalca moral dokazovati delavec.
Nekateri delodajalci se ne ozirajo na dostojanstvo svojih zaposlenih. Govorili smo z delavcem podjetja (podatke hranimo v redakciji), ki so ga poslali na test za droge. Urin bi moral dati v prisotnosti tretje osebe, ker je to zavrnil, so ga odpustili. Rekli so mu: “Če delodajalec nekaj zahteva od vas, boste to tudi naredili. Svoje dostojanstvo lahko odnesete s seboj.”
Glavna delovna inšpektorica pravi, da to na podlagi zakona nikakor ni dopustno. “Prav pri velikih kršiteljih dostojanstva ne spoštujejo. Dopustno je vse. Država mora na tem področju nekaj narediti.”
Na inšpektoratu za delo ne morejo oceniti, kako širok krog delodajalcev izvaja takšne nepoštene prakse. “Inšpektorjev je absolutno premalo, da bi lahko po Sloveniji nadzorovali vse delodajalce, ki imajo določeno obliko podjetja,” opozarja glavna inšpektorica. “Podjetij je 207.000, kar pri 42 inšpektorjih na področju delovnih razmerij pomeni čisto anarhijo.” Inšpektorji dobijo toliko prijav, da vseh niti ne morejo preveriti. “To pomeni, da splošnega stanja v Sloveniji ne poznamo.”
Po spremembi zakona o javnih naročilih mora delodajalec, ki se prijavlja na javna naročila, izpolnjevati tudi vse pogoje glede izplačevanja plač in prispevkov. Vendar na inšpektoratu ugotavljajo, da bodo tudi po teh spremembah mogoče anomalije. “Ko nekdo izbira nekoga, ki ne doseže praga za javna naročila 40.000 evrov, njegove bonitete ni treba preverjati. In takšnih je večina, ki poslujejo z državno upravo. To se nam ne zdi sprejemljivo.”
Na inšpektoratu za delo ugotavljajo, da se je letos stanje izboljšalo glede izplačevanja plač, se pa številnim slovenskim delodajalcem še vedno ne zdi potrebno izplačevati regresa in drugih prejemkov, ki niso čista plača, kot so nadure. Marsikje se je stanje za delavce še poslabšalo, saj jih delodajalci, namesto da bi na novo zaposlovali, le še dodatno obremenjujejo.
Nataša Trček je kljub vsem anomalijam in kršitvam optimistična, ker se trg odpira, tako da tudi nekateri domači delodajalci nikakor ne morejo več dobiti zadostnega števila delavcev. “To pomeni, da bodo delodajalci z delavci morali začeti ravnati lepše in primernejše. Ko bo imel delavec možnost prehajati od enega do drugega delodajalca, ker delavcev ne bo dovolj, se bo stanje zagotovo močno spremenilo. Začelo se bo dogajati, da delavcev za svoje delo ne bodo dobili in bodo morali plačati več.“
Kako nemočen je posameznik proti sistemu, če se ta odloči, da bo teptal njegove pravice, dobro ve Breda Vrhunec. Kot pravi sama, gre za zgodbo Davida proti Goljatu. Vzrok je v hrupu s ceste in železnice ob njeni hiši, zaradi katerega njena družina dobesedno ne more spati. Lani, ko je Slovenija med drugim prejela opomin zaradi neupoštevanja evropske direktive na področju hrupa, je Breda Vrhunec postala članica ekspertne skupine za hrup pri Evropski komisiji. Z njo se je pogovarjal Gorazd Rečnik.
Okoljevarstvenica in direktorica Umanotere Gaja Brecelj ter instrumentalistka, književnica, slikarka, aranžerka glasbe in članica Mense Nina Pečar tokrat komentirata izbor oddaj, v katerih se zrcali naš odnos do okolja.
Povzetke komentirata okoljevarstvenica in direktorica Umanotere Gaja Brecelj ter umetnica in ena od najinteligentnejših ljudi v Sloveniji, članica Mense, Nina Pečar.
Odnos do kulture na primeru prirodoslovnega muzeja in platforme Inde s komentarjem Gaje Brecelj.
Inšpekcijske službe so se že med letošnjo turistično sezono sistematično lotile tistih, ki zlorabljajo sistem in na črno oglašujejo in oddajajo nepremičnine
Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinka Todorovski je ob nastopu svoje funkcije povedala, da bo angažirana zagovornica kakovostnega javnega servisa, ne pa fikus v dnevni sobi nacionalke. Kaj žuli gledalce, poslušalce in uporabnike naših spletnih strani?
Medtem ko v dolini Soče umrljivost zaradi azbesta še zmeraj raste, v Anhovem zdaj sosežigajo odpadke, kot so gume, plastika, odpadna olja, topila. Zakaj se prebivalci kljub zagotovilom, da emisije ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti, bojijo izpustov, ki nastajajo pri sosežiganju odpadkov v cementarni Salonit Anhovo?
Kar 70 odstotkov samozaposlenih plačuje prispevke od najnižje zavarovalne osnove. Ta je določena na podlagi fiktivnega dohodka. Problem nastane, ko zaslužijo še manj od te osnove. Bi morali upoštevati dejanske dohodke?
Zaradi grožnje z večmilijonsko tožbo Evropske komisije proti Sloveniji bo ministrstvo za okolje in prostor z desetletno zamudo ta teden v naglici dalo v javno obravnavo operativni program varstva pred hrupom. Gre za program, ki ne bo imel nobenih učinkov, saj bo sprejet za nazaj na podlagi starih strateških kart hrupa. Zavlačevanje pri pripravi operativnega programa ni spravilo v nevarnost samo države, ta bo zato morala plačevati visoke kazni, temveč bo vplivalo tudi na zdravje ljudi. Kako ministrstvo odpravlja eno izmed 31-ih slovenskih kršitev evropske zakonodaje na področju okolja?
V Sloveniji je več kot 90 tisoč samostojnih podjetnikov. Med njimi so tudi prodajalke v kioskih in trafikah, ki jih boste slišali v današnji oddaji. Za mizerno plačilo delajo po 300 ur na mesec, dopusta in bolniške odsotnosti ne poznajo. Druge izbire, kot je odprtje s.p.-ja, niso imeli. Podobno doživljajo tudi številni visoko izobraženi samostojni podjetniki, kot so lektorice in lektorji.
Sedem dreves, ki jih bo mestna občina ob prenovi tržnice podrla, bo zamenjalo 14 novih, civilna iniciativa pa pogreša dialog
Poslušalka se zaradi nestrokovno opravljenih melioracijskih del že več kot tri desetletja sooča s poplavami reke Bolske, ki njeno hišo odrežejo od sveta. Po letih tožarjenj z okoljskim ministrstvom je sodbo končno dobila, država je plačala več kot 100.000 evrov za sanacijo, ki pa je stanje le še poslabšala. Kam je odtekel ta denar?
Elektrarne na reki Muri že desetletja burijo duhove pri prebivalcih Pomurja, ki si jih v glavnem ne želijo, ostro pa jim nasprotujejo okoljevarstveniki. Čeprav je v Avstriji na Muri več kot 30 hidroelektrarn, je Mura pri nas še edina večja neokrnjena reka, območje ob njej pa je zaščiteno z različnimi okoljevarstvenimi režimi. Okoljsko poročilo za trenutno aktualno hidroelektrarno Hrastje-Mota je negativno, toda Mura je vključena v Akcijski načrt za obnovljive vire energije, kar bi lahko predstavljalo osnovo za presojo prevlade drugih javnih interesov nad javnim interesom varovanja okolja. Kakšne načrte ima investitor in zakaj jim večina prebivalcev Pomurja in okoljevarstveniki ostro nasprotujejo?
Enaka embalaža, drugačna vsebina pri prehranskih izdelkih v različnih državah – praksa, ki je bila že nekaj časa predmet gostilniških debat, po politični ofenzivi iz držav Višegrajske skupine pa je postala tudi izpostavljena tema v Evropski uniji. Raziskave v državah tako imenovanega »vzhoda« so pokazale, da razlike obstajajo, ni pa še splošnega strinjanja ali načrta, kako obravnavati to problematiko. V oddaji pregledamo rezultate slovenskih raziskav in se vprašamo o etičnosti ravnanja ponudnikov in odgovornosti potrošnikov.
Nov val podražitev bančnih storitev pri nekaterih pričakujemo že čez nekaj dni, pri drugih čez dober mesec. Skoraj vse bodo podražile svoje osnovne storitve, nekatere pa uvajajo tudi povsem nova nadomestila. Za vsak nakup z BA Maestro kartico ali plačilno kartico v tujini, kjer Evro ni uradno plačilno sredstvo, recimo na Hrvaškem, bomo banki morali plačati še dodatnega 1,5 odstotka od vrednosti nakupa v trgovini ali dviga gotovine na bankomatu. Kakšne podražitve nas čakajo to jesen in kako izbrati najbolj ugodno banko, je predstavila Alina Meško iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Kolektivna tožba je pravni institut, ki omogoča zaščito pravic v primerih, ko je za praviloma manjše vrednosti oškodovano večje število potrošnikov. Predlog zakona po besedah pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča krepi nadzor nad monopolisti in varuje potrošnike. Ti sicer države ali po tem zakonu ne bodo mogli tožiti, prav tako naj zakon ne bi veljal za nazaj. Kaj to pomeni denimo za kreditojemalce v švicarskih frankih, ki so vložili že okoli 100 tožb, ali pa za lastnike vozil, v katera je Volkswagen vgradil sporno programsko opremo za goljufanje na testih izpušnih plinov?
Ker potrebuje odrasel medved kar deset kilogramov hrane na dan in ker je letošnji obrod slab, ni izključeno, da bo primerov, kot je bil nedavni z medvedko pod Šmarno goro, letos več. Čeprav medveda, razen ene občanke, ni videl nihče drug, zabeležili niso nobene škode na njivah pod Rašico ali drugih materialnih dokazov se je medijskih objav nabralo za en majhen fascikel, družabna omrežja so pregorevala.
Gospodarska rast že dolgo ni bila tako visoka in registrirana brezposelnost pada, a je med iskalci zaposlitve veliko visoko izobraženih
Čez dva tedna bo morala prostore nekdanje tovarne Inde v Kopru zapustiti Ustvarjalna platforma Inde, ki je v treh letih delovanja iz ruševin ustvarila prostor alternativne kulture. Prizorišče je gostilo koncerte, okrogle mize in solidarnostne akcije, namenjene predvsem mladim, ter tako zagotavljalo vsebine, ki jih v komercialnih ustanovah ni bilo mogoče dobiti. Zdaj mora skoraj stočlanska skupnost aktivistov zaradi prodaje prostorov te zapustiti. Na obali je tako ugasnil še zadnji avtonomno delujoč prostor, koprska občina pa za delovanje skupnosti nima posluha. Kam se bodo odpravili mladi?
»Priti iz Kopra do Ljubljane z vlakom je vedno velika avantura« – so bile besede enega od čakajočih na železniški postaji v našem največjem obalnem mestu. Že nekaj časa namreč od Kopra do Divače proti Ljubljani vlakov ni oziroma so redki, sicer pa so za potnike organizirani nadomestni avtobusni prevozi, kar zna biti še posebej nepraktično za tiste, ki hočejo na pot s kolesom. Prvi nadomestni avtobusni prevozi namesto vlakov so bili organizirani že leta 2014, ko je tudi železniško infrastrukturo uničil žled. A tudi po več kot treh letih ostajajo avtobusi od Obale do Ljubljane in nazaj z vozovnico za vlak. Zakaj in katere so še tiste proge, ki bi jih radi prevozili z vlakom, pa vas po teh pelje avtobus, smo preverili v oddaji Kje pa vas čevelj žuli.
Neveljaven email naslov