Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Absurdni oglasi za delo

26.04.2017

Bizaren oglas, v katerem je šola iskala kuharja, čistilca in laboranta v eni osebi, še zdaleč ni edina ponudba za nenavadne zaposlitve, ki jih v zadnjem obdobju ponujajo delodajalci. Iz nekaterih oglasov za delo je mogoče razbrati elemente delovnega razmerja, vendar delodajalci namesto pogodbe o zaposlitvi ponujajo delo prek s.p.-ja, avtorske pogodbe ali študentske napotnice. Določeni oglasi so diskriminatorni, nekateri pa so morda zakoniti, a povsem absurdni.

V Mladi Plus se zavzemajo, da bi delodajalec postal zakonsko odgovoren že na stopnji oglaševanja dela in ne šele, ko delavec delo že dejansko opravlja.

Bizaren oglas, s katerim je šola iskala kuharja, čistilca in laboranta v eni osebi, še zdaleč ni edini oglas za nenavadne zaposlitve, ki jih v zadnjem obdobju ponujajo delodajalci. Iz nekaterih oglasov za delo je mogoče razbrati elemente delovnega razmerja, vendar delodajalci namesto pogodbe o zaposlitvi ponujajo delo prek s. p.-ja, avtorske pogodbe ali študentske napotnice.

Določeni oglasi so diskriminatorni, nekateri pa so morda zakoniti, a povsem absurdni. Med take bi lahko šteli tudi številne oglase, ki zahtevajo visoko izobrazbo, ponujajo pa izjemno nizko plačilo, pogosto prek s.p.-ja ali študentske napotnice. Kot pravi Marko Funkl iz Gibanja za dostojno delo in socialno pravičnost ter Sindikata prekarcev, razvrednotenje študija in znanja spodbuja tudi sistem javnega naročanja:

“Ministrstvo spiše zakon, najame dobro plačane odvetnike, medtem ko za lekturo tega zakona vzamejo najnižjo ponudbo.”

Funkl opaža, da delodajalci postavljajo vse bolj nemogoče pogoje. “Od ljudi se zahteva, da so vse v enem. Ne smemo privoliti v logiko, ko moramo kar vsi znati vse. Moramo postaviti meje, kaj je še sprejemljivo. Poleg tega, da postavimo minimalne standarde, moramo tudi sami sebe začeti ceniti.”

Predsednica sindikata Mladi Plus Zala Turšič je poudarila absurd, da delodajalci iščejo absolvente prava, torej ljudi, ki zelo dobro poznajo delovno-pravno zakonodajo, že oglas pa vsebuje vse elemente delovnega razmerja. “Ta, ki pozna delovno-pravno zakonodajo, bi v tem moral prepoznati kršitev.”

Nekateri oglasi so diskriminatorni, denimo ta, ki med drugim zahteva naslednje pogoje: ženska komunikativnost, da ni pod stresom, po možnosti nekadilka … Zala Turšič:

“Tisti, ki vidijo tak oglas, postanejo pod stresom zaradi oglasa samega. V tem oglasu gre zagotovo za diskriminacijo. V oglasu mora pisati, da je za oba spola. Tudi za natakarice in računovodkinje bi moralo biti delo ponujeno ne glede na spol.”

Naslednji korak po oglasih so razgovori za delo, pri katerih se prav tako dogaja diskriminacija, pravi Zala Turšič: “Ženske sprašujejo, ali imajo otroke, družino, ali si tega želijo. V zakonu eksplicitno piše, da je to prepovedano, ampak sankcije niso predvidene.”

V Mladi Plus se zavzemajo, da bi delodajalec postal zakonsko odgovoren že na stopnji oglaševanja dela in ne šele, ko delavec delo že dejansko opravlja.


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

Absurdni oglasi za delo

26.04.2017

Bizaren oglas, v katerem je šola iskala kuharja, čistilca in laboranta v eni osebi, še zdaleč ni edina ponudba za nenavadne zaposlitve, ki jih v zadnjem obdobju ponujajo delodajalci. Iz nekaterih oglasov za delo je mogoče razbrati elemente delovnega razmerja, vendar delodajalci namesto pogodbe o zaposlitvi ponujajo delo prek s.p.-ja, avtorske pogodbe ali študentske napotnice. Določeni oglasi so diskriminatorni, nekateri pa so morda zakoniti, a povsem absurdni.

V Mladi Plus se zavzemajo, da bi delodajalec postal zakonsko odgovoren že na stopnji oglaševanja dela in ne šele, ko delavec delo že dejansko opravlja.

Bizaren oglas, s katerim je šola iskala kuharja, čistilca in laboranta v eni osebi, še zdaleč ni edini oglas za nenavadne zaposlitve, ki jih v zadnjem obdobju ponujajo delodajalci. Iz nekaterih oglasov za delo je mogoče razbrati elemente delovnega razmerja, vendar delodajalci namesto pogodbe o zaposlitvi ponujajo delo prek s. p.-ja, avtorske pogodbe ali študentske napotnice.

Določeni oglasi so diskriminatorni, nekateri pa so morda zakoniti, a povsem absurdni. Med take bi lahko šteli tudi številne oglase, ki zahtevajo visoko izobrazbo, ponujajo pa izjemno nizko plačilo, pogosto prek s.p.-ja ali študentske napotnice. Kot pravi Marko Funkl iz Gibanja za dostojno delo in socialno pravičnost ter Sindikata prekarcev, razvrednotenje študija in znanja spodbuja tudi sistem javnega naročanja:

“Ministrstvo spiše zakon, najame dobro plačane odvetnike, medtem ko za lekturo tega zakona vzamejo najnižjo ponudbo.”

Funkl opaža, da delodajalci postavljajo vse bolj nemogoče pogoje. “Od ljudi se zahteva, da so vse v enem. Ne smemo privoliti v logiko, ko moramo kar vsi znati vse. Moramo postaviti meje, kaj je še sprejemljivo. Poleg tega, da postavimo minimalne standarde, moramo tudi sami sebe začeti ceniti.”

Predsednica sindikata Mladi Plus Zala Turšič je poudarila absurd, da delodajalci iščejo absolvente prava, torej ljudi, ki zelo dobro poznajo delovno-pravno zakonodajo, že oglas pa vsebuje vse elemente delovnega razmerja. “Ta, ki pozna delovno-pravno zakonodajo, bi v tem moral prepoznati kršitev.”

Nekateri oglasi so diskriminatorni, denimo ta, ki med drugim zahteva naslednje pogoje: ženska komunikativnost, da ni pod stresom, po možnosti nekadilka … Zala Turšič:

“Tisti, ki vidijo tak oglas, postanejo pod stresom zaradi oglasa samega. V tem oglasu gre zagotovo za diskriminacijo. V oglasu mora pisati, da je za oba spola. Tudi za natakarice in računovodkinje bi moralo biti delo ponujeno ne glede na spol.”

Naslednji korak po oglasih so razgovori za delo, pri katerih se prav tako dogaja diskriminacija, pravi Zala Turšič: “Ženske sprašujejo, ali imajo otroke, družino, ali si tega želijo. V zakonu eksplicitno piše, da je to prepovedano, ampak sankcije niso predvidene.”

V Mladi Plus se zavzemajo, da bi delodajalec postal zakonsko odgovoren že na stopnji oglaševanja dela in ne šele, ko delavec delo že dejansko opravlja.


20.01.2016

Osebna asistenca

Po letih opozarjanja, da je v Sloveniji nujno sistemsko urediti osebno asistenco, je skupina invalidskih organizacij, združenih v Mrežo za dezinstitucionalizacijo, pripravila nov predlog zakona o osebni asistenci.


20.01.2016

Osebna asistenca

Po letih opozarjanja, da je v Sloveniji nujno sistemsko urediti osebno asistenco, je skupina invalidskih organizacij, združenih v Mrežo za dezinstitucionalizacijo, pripravila nov predlog zakona o osebni asistenci.


20.01.2016

Osebna asistenca

Po letih opozarjanja, da je v Sloveniji nujno sistemsko urediti osebno asistenco, je skupina invalidskih organizacij, združenih v Mrežo za dezinstitucionalizacijo, pripravila nov predlog zakona o osebni asistenci.


13.01.2016

Gradbena dovoljenja za rušenje

Zakaj moramo imeti za rušenje starih objektov projektno dokumentacijo in kaj je z rušenjem objektov, ki so pod spomeniškim varstvom? O birokratskih postopkih Marjan Jerman.


13.01.2016

Gradbena dovoljenja za rušenje

Zakaj moramo imeti za rušenje starih objektov projektno dokumentacijo in kaj je z rušenjem objektov, ki so pod spomeniškim varstvom? O birokratskih postopkih Marjan Jerman.


07.01.2016

Od odpisa dolgov do izvršb v 2015

Od odpisa dolgov do novega sistema izvršb v letu 2015 Primeri kažejo, da civilna družba rešuje res velikanske življenjske stiske namesto socialnega sistema, ki je kljub neštetim opozorilom strokovnjakov in medijev še zmeraj zbirokratiziran


30.12.2015

ŽuljI v letu 2015

V oddaji Kje pa vas čevelj žuli smo opozarjali in reševali.


23.12.2015

Medena afera

Med čebelarji se najmanj že desetletje javno šepeta o uporabi in prodaji spornih, neregistriranih zdravil za zatiranje varoje pri čebelah; najnovejše razkritje o zdravju nevarnih kemikalijah v slovenskem medu in še zlasti satju pa je vrglo slabo luč na celotno slovensko čebelarstvo dejavnost. Kako varen je slovenski med, kako poučeni so čebelarji in zakaj je uspelo dvomljivemu trgovcu kar deset let izigravati inšpektorje, smo raziskovali v oddaji Kje pa vas čevelj žuli?


16.12.2015

Žulj - Referendum

To nedeljo bomo spet šli na referendum. Že drugič bomo odločali o izenačitvi pravic istospolnih in raznospolnih parov, tokrat po novih pravilih. Cena, ki jo bomo plačali, ni le tri milijone evrov, ampak tudi porast sovražnega govora. Prvič se je zgodilo, da je morala javna RTV nastop enega izmed organizatorjev kampanje prekrivati s piski. O tem bosta govorila Lado Ambrožič, varuh pravic gledalcev in poslušalcev, ter Dušan Vučko, direktor državne volilne komisije.


09.12.2015

Spletne trgovine - veliki popusti in skrite pasti

Vse večji del nakupov potrošniki opravijo v spletnih trgovinah. Te omogočajo enostavno poslovanje, personalizirano izkušnjo in mnogokrat tudi nižje cene, a ob morebitnih težavah z blagom lahko kupec zaide tudi v zapletene postopke uveljavljanja garancije ali vračila kupnine. Tržni inšpektorat je v zadnjem letu opravil poostren nadzor nad 80 slovenskimi spletnimi trgovinami in skoraj v vseh primerih so odkrili nepravilnosti. Katerih pasti se je treba izogibati pri poslovanju s tujimi spletnimi trgovinami, kako zakonodaja ščiti potrošnike in na katere institucije se ti lahko obrnejo v težavah?


02.12.2015

Delilniki toplote in stroškov

Delilniki toplote so lastnike stanovanj v večstanovanjskih stavbah ob vgradnji v povprečju stali približno 160 evrov. Dobra tretjina vprašanih v nedavni raziskavi o energetski učinkovitosti Slovenije zdaj plačuje nižje stroške ogrevanja kot prej, skoraj 20 odstotkov jih plačuje več. Delež teh so želeli na Ministrstvu za infrastrukturo zmanjšati s sprejetjem novega pravilnika o delitvi stroškov, ki je začel veljati prejšnji mesec. Kritik je veliko, številni menijo, da pravilnik stanovalce namesto k varčevanju spodbuja k pretiranemu gretju. V primeru, da pri večini stanovalcev delilniki pokažejo manj kot 40 odstotkov povprečja porabljene energije v stavbi, se namreč domneva, da podatkov ni, in tako vsi stanovalci ogrevanje plačajo po kvadraturi.


25.11.2015

Gradnja štiripasovnice na Dolenjski cesti

Krajani Škofljice in Lavrice so nad predlagano gradnjo štiripasovnice na Dolenjski cesti ogorčeni, saj da bo grobo posegla v njihov življenjski prostor. A o tripasovnici ali obvoznici lahko zgolj sanjajo.


18.11.2015

E-recepti

Nedvomno prinaša elektronska oblika receptov za zdravila številne prednosti pred dosedanjo, papirnato. Vendar pa se je kljub dolgoletnim pripravam in prehodnem roku ob uvedbi zatikalo tako v lekarnah kot v zdravniških ordinacijah. Kaj je šlo narobe in kako je sistem pripravljen na skorajšnjo vključitev bolnišnic in uvedbo elektronskih napotnic, izvidov in druge oblike komunikacije v zdravstvu?


11.11.2015

Zaprtje centra alternativne kulture na Gorenjskem

V Kranju je moralo svoja vrata zapreti še eno samoniklo kulturno prizorišče. Štiri leta delujoči Trainstation Squat, kjer so na leto izvedli približno 140 dogodkov, ni izpolnjeval inšpekcijskih pogojev. Največje mesto na Gorenjskem, kjer je mladinsko organiziranje podpovprečno razvito, tako spet nima nekomercialnega ali alternativnega prizorišča. Kaj to pomeni za kulturno sceno v Kranju in kakšne so mogoče rešitve za pisano stavbo ob železniški postaji?


04.11.2015

Cesta v Metliki

Vaščani zgornjega dela vasi Brezovica v občini Metlika imajo velike težave s cesto, ki pelje do njihovih hiš in večkrat prečka državno mejo. Nekaj sto metrov namreč poteka po slovenskem ozemlju pa spet po hrvaškem pa spet slovenskem?


28.10.2015

Prostovoljni humanitarni delavci

Organizacija in pomoč tako velikemu številu prihajajočih migrantov in beguncev, ki prečkajo Slovenijo, so na robu zmogljivosti. Sprejemni in nastanitveni centri pokajo po šivih, a zagotavljanje zavetja, hrane in osnovnih življenjskih potreb izčrpanim prebežnikom je človeška obveza. Je organizacija prostovoljcev, ki se trudijo po najboljših močeh ustrezna, jih je dovolj, so ustrezno usposobljeni? O izkušnjah bodo govorili prostovoljni humanitarni delavci sami, odgovore pa bomo iskali tudi pri predstavnici Rdečega križa Slovenije.


21.10.2015

Odpis dolgov: velika pričakovanja, slabi rezultati

Dolgo pričakovan projekt odpisa dolgov socialno najšibkejšim dober teden pred iztekom kaže na nepričakovano pičel odziv. So bila res kriva le previsoka pričakovanja, ali pa zakonska podlaga ni zaznala bistva problemov in so zato brez možnosti za odpis ostali tudi tisti, ki ga najbolj potrebujejo? Kaj je šlo narobe in ali je v zadnjih dneh pred iztekom mogoče še kaj popraviti?


14.10.2015

Male čistilne naprave zanetile spor

Po veljavni uredbi bodo obvezani vsi, ki nimajo svojih objektov-hiš priključenih na javno kanalizacijsko omrežje, do 31. decembra 2017 na lastne stroške zgraditi svoje čistilne naprave. Takšna naprava stane nekaj tisoč evrov. Sedaj so svoj lonček primaknila še nekatera komunalna podjetja, saj lastnike takšnih objektov silijo k podpisu pogodbe o pregledu in odvozu odpadnih voda, čeprav zakon tega ne predvideva.


07.10.2015

Čistilna Logatec

Lastnike hiš v bližini ponora Jačka v središču Logatca, kamor se stekajo prečiščene odplake iz tamkajšnje posodobljene in razširjene komunalne čistilne naprave, razburjajo večkratni pojavi snovi različnih barv, ki s temi vodami ponikajo v kraško podzemlje. Moti jih tudi hrup, ki ga povzroča naprava, na občini pa zagotavljajo, da bo ta po zaključku poskusnega obratovanja delovala povsem nemoteče.


30.09.2015

Pediatrična oskrba v Selški in Poljanski dolini

Preventivne preglede za otroke in mladostnike iz Selške in Poljanske doline bodo do nadaljnjega opravljali pediatri v škofjeloškem zdravstvenem domu. Strokovni kolegij za pediatrijo je namreč ocenil, da četudi obnovljeni, prostori zdravstvenih domov niso ustrezni.


Stran 12 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov