Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Herbicid atrazin je v Sloveniji prepovedan že 14 let. Od kod torej atrazin, ki je med požarom iztekel iz Kemisa? Zakaj je atrazin ponekod še zmeraj v nepričakovano visokih koncentracijah prisoten tudi v pitni vodi? V vodo prehajajo tudi številni drugi strupi iz kmetijstva, kot je potencialno rakotvorni glifosat. Bi ga morali prepovedati?
Herbicid atrazin je v Sloveniji prepovedan že 14 let. Od kod torej atrazin, ki je med požarom iztekel iz Kemisa?
Ob požaru v Kemisu v potok Tojnica se je izlilo toliko atrazina, da je koncentracija kar 175 krat presegala najvišjo dovoljeno za površinske vode. Če bi upoštevali standarde za pitno vodo, je šlo kar za 3.500-kratno preseganje. Tako ekstremno visokih vrednosti v Sloveniji še niso izmerili. Atrazin se uporablja za zatiranje plevelov in trav v kmetijstvu, pri pogozdovanju in v drugih nekmetijskih dejavnostih. Pripisujejo mu delovanje podobno ženskim spolnim hormonom.
Mikrobiolog dr. Gorazd Pretnar: “Nedvomno je atrazin spolni motilec. Pri samcih žab se poleg moških razvijejo tudi ženski spolni organi.” Kemis podatkov o količini atrazina nima. V Sloveniji je ta nevaren herbicid od leta 2003 prepovedan, zato se postavlja vprašanje, od kod količine, ki so tako onesnažile bližnji potok, ki se zliva v Ljubljanico.
V Kemisu zatrjujejo, da pesticidov ne uvažajo in da jih hranijo največ eno leto. Samo v prvih štirih mesecih tega leta so na sežig odpeljali približno tri tone pesticidov. Na dan požara je bila tam skoraj tona pesticidov. Mikrobiolog dr. Gorazd Pretnar predvideva, da je del njih tudi zagorel. Podatki o količini bi bili koristni predvsem za toksikologe, saj med gorenjem tvori snovi, ki so toksične za vdihovanje.
Atrazin je še vedno prisoten v našem okolju. Dr. Nataša Sovič z nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano pravi, da je atrazin v nedovoljenih koncentracijah ponekod še vedno prisoten tudi v pitni vodi. Razgradnja namreč ni potekala tako hitro, kot so pričakovali. Na določenih merilnih mestih so koncentracije atrazina v obdobju desetih let padle tudi za polovico in več, na drugih mestih, na primer na Dravskem polju, pa ostajajo približno enake. Nataša Sovič poudarja, da to, tudi ob dejstvu, da se je atrazin kot odpadek pojavil na Vrhniki, ne pomeni nujno, da ga kmetje dejansko še uporabljajo. Ob tem pa dodaja, da si ne upa trditi, da je uporaba atrazina v Sloveniji čisto izključena. Analize se sicer večinoma opravljajo na vodovarstvenih območjih, manjkajo pa podatki s širšega območja kmetijskih zemljišč.
Obstajajo utemeljeni sumi, da se je zlasti na obmejnih območjih z Madžarsko in s Hrvaško atrazin tudi po prepovedi še vedno uporabljal. Gorazd Pretnar pravi, da je bil atrazin zaradi učinkovitosti in nizke cene med kmeti izjemno priljubljen: “Posle se je sklepalo po bifejih in se ga odvažalo iz garaž.”
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) atrazina ne zaznava niti v hrani niti v krmi. Dejstvo je tudi, da se je zaradi podražitve analiz, število vzorčenj z leti zmanjšalo. Letno se na pesticide analizira od 750 do 800 vzorcev.
Jernej Drofenik z UVHVVR pravi, da črni trg s fitofarmacevtskimi sredstvi obstaja vedno. Pri tem se ne ve niti, kaj vse ta sredstva vsebujejo.
“EUROPOL ugotavlja, da je trgovina s fitofarmacevtskimi sredstvi presegla trgovino z drogami. Okrog 15 odstotkov vseh sredstev, ki se uporabijo v Evropi, prihaja iz nelegalnih virov.”
Večina nelegalnih pesticidov izvira iz Kitajske in Vzhodne Evrope. Finančna uprava (FURS) je v Kopru pred štirimi leti odkrila skoraj 25 ton, leto za tem pa še 27 ton prepovedanih sredstev. Za prvo pošiljko je potem poskrbel Pinus iz Rač, kjer pod drugim lastnikom še danes proizvajajo glifosat, drugo pošiljko pa je prevzel KEMIS. Atrazina med zaseženimi snovmi ni bilo.
Kot pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), so kmetje po prepovedi atrazina pogosteje začeli uporabljati glifosat. Najbolj znan je kot Roundup, ki ga je v 70-ih na trg dal Monsanto. Po svetu ga kmetje uporabljajo v ogromnih količinah, saj je povezan tudi z gojenjem gensko spremenjenih rastlin. Glifosat proizvajajo tudi v Račah kot Boom Efekt. Pri nas ga uporabljajo v sadovnjakih, vinogradih, za zatiranje trave na vrtovih in dvoriščih, pa tudi vzdolž cest in železnic. Direktorica Inštituta za trajnostni razvoj Anamarija Slabe opozori na dolgoročne učinke in da snov lahko učinkuje ne glede na karenco.
Svetovna zdravstvena organizacija je lani ugotovila, da je glifosat verjetno rakotvoren. Sledila je razprava, ali bi ga na podlagi novih spoznanj morali prepovedati. O njegovi morebitni prepovedi se bo na evropskem nivoju ponovno odločalo do konca letošnjega leta.
Aprila letos je odbor za oceno tveganja pri Evropski agenciji za kemikalije opravil presojo glifosata in – nasprotno kot Svetovna zdravstvena organizacija – zaključil, da ni rakotvoren.
Anamarija Slabe ob tem izpostavi študije, ki jih industrija izdela sama ali pa jih naroči in plača. Pravi, da industrija pri lobiranju uporablja celo neobjavljene raziskave. Pravi, da je v času njenega študija ob ustrezni rabi za povsem varnega veljal tudi atrazin. “Za to, kar danes smatramo še za čisto nenevarno sredstvo – ob čemer se zmeraj doda “ob ustrezni uporabi” -, se potem izkaže, da še zdaleč ni tako.”
Na NIJZ pravijo, da je bila odločitev Mednarodne agencije za raziskave raka Svetovne zdravstvene organizacije, da glifosat razvrsti med verjetno rakotvorna sredstva, presenetljiva. Podatki epidemioloških študij po prepričanju NIJZ ne zadoščajo za razvrstitev glifosata kot rakotvornega, saj ni možno z zadostno gotovostjo izključiti naključja in vpliva drugih morebitnih dejavnikov.
Na drugi strani sta Inštitut za trajnostni razvoj in Mreža Plan B za Slovenijo pred nekaj dnevi tudi v Sloveniji začela zbirati podpise Evropske državljanske pobude ‘Prepovejmo glifosat’.
V Evropi je zbranih že več kot 800 tisoč podpisov. Kvorum za Slovenijo je 6.000 podpisov.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Herbicid atrazin je v Sloveniji prepovedan že 14 let. Od kod torej atrazin, ki je med požarom iztekel iz Kemisa? Zakaj je atrazin ponekod še zmeraj v nepričakovano visokih koncentracijah prisoten tudi v pitni vodi? V vodo prehajajo tudi številni drugi strupi iz kmetijstva, kot je potencialno rakotvorni glifosat. Bi ga morali prepovedati?
Herbicid atrazin je v Sloveniji prepovedan že 14 let. Od kod torej atrazin, ki je med požarom iztekel iz Kemisa?
Ob požaru v Kemisu v potok Tojnica se je izlilo toliko atrazina, da je koncentracija kar 175 krat presegala najvišjo dovoljeno za površinske vode. Če bi upoštevali standarde za pitno vodo, je šlo kar za 3.500-kratno preseganje. Tako ekstremno visokih vrednosti v Sloveniji še niso izmerili. Atrazin se uporablja za zatiranje plevelov in trav v kmetijstvu, pri pogozdovanju in v drugih nekmetijskih dejavnostih. Pripisujejo mu delovanje podobno ženskim spolnim hormonom.
Mikrobiolog dr. Gorazd Pretnar: “Nedvomno je atrazin spolni motilec. Pri samcih žab se poleg moških razvijejo tudi ženski spolni organi.” Kemis podatkov o količini atrazina nima. V Sloveniji je ta nevaren herbicid od leta 2003 prepovedan, zato se postavlja vprašanje, od kod količine, ki so tako onesnažile bližnji potok, ki se zliva v Ljubljanico.
V Kemisu zatrjujejo, da pesticidov ne uvažajo in da jih hranijo največ eno leto. Samo v prvih štirih mesecih tega leta so na sežig odpeljali približno tri tone pesticidov. Na dan požara je bila tam skoraj tona pesticidov. Mikrobiolog dr. Gorazd Pretnar predvideva, da je del njih tudi zagorel. Podatki o količini bi bili koristni predvsem za toksikologe, saj med gorenjem tvori snovi, ki so toksične za vdihovanje.
Atrazin je še vedno prisoten v našem okolju. Dr. Nataša Sovič z nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano pravi, da je atrazin v nedovoljenih koncentracijah ponekod še vedno prisoten tudi v pitni vodi. Razgradnja namreč ni potekala tako hitro, kot so pričakovali. Na določenih merilnih mestih so koncentracije atrazina v obdobju desetih let padle tudi za polovico in več, na drugih mestih, na primer na Dravskem polju, pa ostajajo približno enake. Nataša Sovič poudarja, da to, tudi ob dejstvu, da se je atrazin kot odpadek pojavil na Vrhniki, ne pomeni nujno, da ga kmetje dejansko še uporabljajo. Ob tem pa dodaja, da si ne upa trditi, da je uporaba atrazina v Sloveniji čisto izključena. Analize se sicer večinoma opravljajo na vodovarstvenih območjih, manjkajo pa podatki s širšega območja kmetijskih zemljišč.
Obstajajo utemeljeni sumi, da se je zlasti na obmejnih območjih z Madžarsko in s Hrvaško atrazin tudi po prepovedi še vedno uporabljal. Gorazd Pretnar pravi, da je bil atrazin zaradi učinkovitosti in nizke cene med kmeti izjemno priljubljen: “Posle se je sklepalo po bifejih in se ga odvažalo iz garaž.”
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) atrazina ne zaznava niti v hrani niti v krmi. Dejstvo je tudi, da se je zaradi podražitve analiz, število vzorčenj z leti zmanjšalo. Letno se na pesticide analizira od 750 do 800 vzorcev.
Jernej Drofenik z UVHVVR pravi, da črni trg s fitofarmacevtskimi sredstvi obstaja vedno. Pri tem se ne ve niti, kaj vse ta sredstva vsebujejo.
“EUROPOL ugotavlja, da je trgovina s fitofarmacevtskimi sredstvi presegla trgovino z drogami. Okrog 15 odstotkov vseh sredstev, ki se uporabijo v Evropi, prihaja iz nelegalnih virov.”
Večina nelegalnih pesticidov izvira iz Kitajske in Vzhodne Evrope. Finančna uprava (FURS) je v Kopru pred štirimi leti odkrila skoraj 25 ton, leto za tem pa še 27 ton prepovedanih sredstev. Za prvo pošiljko je potem poskrbel Pinus iz Rač, kjer pod drugim lastnikom še danes proizvajajo glifosat, drugo pošiljko pa je prevzel KEMIS. Atrazina med zaseženimi snovmi ni bilo.
Kot pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), so kmetje po prepovedi atrazina pogosteje začeli uporabljati glifosat. Najbolj znan je kot Roundup, ki ga je v 70-ih na trg dal Monsanto. Po svetu ga kmetje uporabljajo v ogromnih količinah, saj je povezan tudi z gojenjem gensko spremenjenih rastlin. Glifosat proizvajajo tudi v Račah kot Boom Efekt. Pri nas ga uporabljajo v sadovnjakih, vinogradih, za zatiranje trave na vrtovih in dvoriščih, pa tudi vzdolž cest in železnic. Direktorica Inštituta za trajnostni razvoj Anamarija Slabe opozori na dolgoročne učinke in da snov lahko učinkuje ne glede na karenco.
Svetovna zdravstvena organizacija je lani ugotovila, da je glifosat verjetno rakotvoren. Sledila je razprava, ali bi ga na podlagi novih spoznanj morali prepovedati. O njegovi morebitni prepovedi se bo na evropskem nivoju ponovno odločalo do konca letošnjega leta.
Aprila letos je odbor za oceno tveganja pri Evropski agenciji za kemikalije opravil presojo glifosata in – nasprotno kot Svetovna zdravstvena organizacija – zaključil, da ni rakotvoren.
Anamarija Slabe ob tem izpostavi študije, ki jih industrija izdela sama ali pa jih naroči in plača. Pravi, da industrija pri lobiranju uporablja celo neobjavljene raziskave. Pravi, da je v času njenega študija ob ustrezni rabi za povsem varnega veljal tudi atrazin. “Za to, kar danes smatramo še za čisto nenevarno sredstvo – ob čemer se zmeraj doda “ob ustrezni uporabi” -, se potem izkaže, da še zdaleč ni tako.”
Na NIJZ pravijo, da je bila odločitev Mednarodne agencije za raziskave raka Svetovne zdravstvene organizacije, da glifosat razvrsti med verjetno rakotvorna sredstva, presenetljiva. Podatki epidemioloških študij po prepričanju NIJZ ne zadoščajo za razvrstitev glifosata kot rakotvornega, saj ni možno z zadostno gotovostjo izključiti naključja in vpliva drugih morebitnih dejavnikov.
Na drugi strani sta Inštitut za trajnostni razvoj in Mreža Plan B za Slovenijo pred nekaj dnevi tudi v Sloveniji začela zbirati podpise Evropske državljanske pobude ‘Prepovejmo glifosat’.
V Evropi je zbranih že več kot 800 tisoč podpisov. Kvorum za Slovenijo je 6.000 podpisov.
Neizbežno je, da bo privatizacijski val kmalu ujel tudi Telekom, z njim pa še hčerinsko podjetje Soline, ki kot koncesionar že 13 let zgledno skrbi za krajinski park Sečoveljske soline. Ko je bila v državi sprejeta odločitev o prodaji Telekoma, se nihče ni vprašal, kakšna usoda lahko zaradi novega lastnika čaka park. Država bo sicer ostala lastnica, a koncesijo za upravljanje bo z nakupom Telekoma dobil nov kupec. Kaj se bo zgodilo, če ne bo imel pravega odnosa do nedobičkonosnih in izjemno občutljivih solin, in kaj če mu država ne bo gledala pod prste? To ne skrbi samo tamkajšnjih prebivalcev, temveč vso slovensko javnost. Pa je skrb upravičena?
Po dolgih letih čakanja so tudi vaščani Tlak pri Šmarju Sap ali, če hočete na obrobju Ljubljane, dočakali izgradnjo glavnega kanalizacijskega voda. Iz občine Grosuplje so tako prejeli obvestilo o postopkih priključitve obstoječe stavbe na javno kanalizacijsko omrežje ter seveda odločbo o višini komunalnega prispevka za priključitev.
Osvajanje in obisk gora so priljubljena rekreacija številnih alpinistov, planincev in turnih smučarjev. Zahtevne, tudi plezalne ture in turno smučanje pa vodijo gorski vodniki, ki so povezani v Združenje slovenskih gorskih vodnikov.
Osvajanje in obisk gora so priljubljena rekreacija številnih alpinistov, planincev in turnih smučarjev. Zahtevne, tudi plezalne ture in turno smučanje pa vodijo gorski vodniki, ki so povezani v Združenje slovenskih gorskih vodnikov.
Na Gradišču nad Prvačino zaradi plazenja tal že več kot desetletje živijo v nenehnem strahu in negotovosti. Država, ki bi morala poskrbeti za sanacijo tega plazu velikega obsega, je sicer poskrbela za podporni zid, ki je nekoliko omilil drsenje zemljine, toda dela ostajajo nedokončana, pa tudi postavljene zaščite nihče ne vzdržuje.
Nekateri tuji turistični vodniki turistom v Ljubljani razlagajo, da je Narodna univerzitetna knjižnica zaradi značilne rdeče opeke zadnji ostanek komunistične arhitekture. Smo ena redkih držav, ki ima na glavnem trgu prestolnice spomenik pesniku, nekateri vodniki brez licence pa prosto po Prešernu pojasnjujejo, da gre za spomenik Marcu Polu. Turistična sezona se je že začela, samo v Ljubljani so marca zabeležili 23 odstotkov več nočitev kot v enakem mesecu lani. Ob vse večjem številu turistov pa narašča tudi število turističnih vodnikov iz tujine, ki brez vseh licenc turistom razkazujejo slovenske znamenitosti. Zakaj za tuje turistične vodnike veljajo drugačna pravila kot lokalne? Kdo je lahko turistični vodnik in kdo ne in zakaj sami sebi strižemo krila na področju turizma?
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je v letu 2014 v zakup in najem oddal skupno 54 803 hektarjev zemljišč in s tem ustvaril dobrih 7 milijonov in pol evrov prihodka. Če bi sodili samo po številkah, pobranih najemninah, bi lahko sklepali, da je sklad dober gospodar. A ni čisto tako: veliko zemljišč, s katerim upravlja sklad je zaraščenih, na mnogih stojijo počitniške prikolice, hiške in podobni objekti. Da nimajo pravega nadzora nad premoženjem pa priča tudi podatek, da je na enem od prvovrstnih kmetijskih zemljišč celo deponija gradbenega materiala. izvedeli pa ste tudi, kako do nadomestne vinjete, če sami zamenjate razbito vetrobransko steklo na avtomobilu. Je dovolj račun za vinjeto ali res potrebujemo še račun za zamenjavo vetrobranskega stekla?
Vsak si želi stara leta preživeti kar najlepše in v miru. Mnogi se zato odločijo za doživljenjsko oskrbo in na tistega, ki je pripravljen skrbeti zanje, prepišejo svoje premoženje. Naša poslušalka, devetdeset letna gospa, je storila prav to, a ker z oskrbo ni bila zadovoljna je hotela pogodbo preklicati. A ker pogodba ni bila natančno in jasno zapisana je ostala brez vsega.
Uspešnost varstva kulturne dediščine lahko presojamo tudi po številu uničenih spomenikov in zgrešenih rešitev. Strokovnjaki opozarjajo, da način organizacije spomeniško-varstvene službe pri nas omogoča nepregledno delovanje in da se je strokovnost pogosto popolnoma umaknila poslu. V oddaji Kje pa vas čevelj žuli boste izvedeli tudi, koliko zaposlenih Zavoda za varstvo kulturne dediščine ima popoldanski s. p. in zakaj se to vodstvu zavoda ne zdi problematično.
Zveza potrošnikov Slovenije je Telekom Slovenije pozvala, naj naročnikom vrne nesporni del škode, ki jo je povzročil z vsiljevanjem storitve ISDN, in najpozneje do 10. marca poda javni odgovor. Toda Telekom se za pozive ne zmeni in izkorišča vse pravne možnosti. Bodo kljub ugotovitvi Javne agencije za varstvo konkurence in potrditvi upravnega sodišča, da je Telekom zlorabljal prevladujoči položaj, odškodninski zahtevki zastarali, tako kot je že zastaral rok za izrek globe?
Zveza potrošnikov Slovenije je Telekom Slovenije pozvala, naj naročnikom vrne nesporni del škode, ki jo je povzročil z vsiljevanjem storitve ISDN, in najpozneje do 10. marca poda javni odgovor. Toda Telekom se za pozive ne zmeni in izkorišča vse pravne možnosti. Bodo kljub ugotovitvi Javne agencije za varstvo konkurence in potrditvi upravnega sodišča, da je Telekom zlorabljal prevladujoči položaj, odškodninski zahtevki zastarali, tako kot je že zastaral rok za izrek globe?
Žrtve so največkrat posojilojemalci z nizkimi prihodki, ki jih banke zavrnejo, posojilo pa vsemu navkljub nujno potrebujejo. Posojilodajalci jim zaračunavajo oderuške obresti, velike stroške odobritve in na pogodbah navajajo večkratnike dejanskih posojil. V zadnjem letu je policija zabeležila kar 700 takšnih primerov. Mnogi so na ta način ostali brez hiše ali stanovanja.
Pretekli teden je v Lendavi potekala javna tribuna Ustavimo fracking v Petišovcih. Pobudniki so zaskrbljeni zaradi postopka izdaje okoljevarstvenega soglasja za novo centralno plinsko postajo v Petišovcih. Ta naj bi predelovala plin, ki bi ga pridobivali s postopki fracking na petišovskem plinskem polju. Javnim ustanovam in vlagateljem vloge med drugim očitajo netransparentno informiranje in zahtevajo sprejetje posebne zakonodaje o frackingu.
Kakšna je strategija države do centrov sodela oziroma coworkinga? Na eni strani je finančno spodbudila odprtje novega coworking centra v Mariboru, kjer je že pred te obstajala dobro delujoča coworking skupnost, na drugi pa je negativno odgovorila na prošnjo ljubljanskega kreativnega centra Poligon, ki se zaradi visokih stroškov borijo za preživetje – še več, odgovorili so, naj se prijavljajo na razpise, ki pa jih za zdaj ni bilo. Bo država coworkingom priskočila na pomoč ali dopustila uničenje dobre prakse pomoči samozaposlenim?
Lani so po svetu v vetrne elektrarne investirali 100 milijard dolarjev. Če bi glede na število prebivalcev v vetrnice podobno vlagali tudi v Sloveniji, bi morali vanje vložiti okrog 30 milijonov. Toda, tako kot na področju sončnih elektrarn, v letu 2014 investicij nismo imeli. Na zemljevidu vetrnih elektrarn v Evropi predstavljamo belo liso. Po nekaterih ocenah bi pri nas lahko postavili več sto vetrnic, vendar tega ne počnemo. Najprej zaradi ptic, zdaj pa zaradi hrupa in strahu pred vplivi na zdravje.
O visokih zneskih na položnicah za ogrevanje pri zaprtih radiatorjih v Mariboru, odovarjamo pa tudi na vprašanje, kaj storiti, če vas Zavod za zaposlovanje napoti na sumljivo podjetje.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Po 25-ih letih so se v začetku decembra zgodile spremembe na čelu ptujskega doma za upokojence. Dolgoletno direktorico Kristino Dokl je ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak razrešila s položaja, novi svet zavoda pa je na to mesto imenoval Jožico Šemnički. Čeprav je ta v prvem mesecu glavnino svojega delovanja usmerila v normalizacijo razmer v dom, pa na dan prihajajo tudi podrobnosti zapuščine Kristine Dokl. Med bolj presenetljivimi je 11,5 milijona evrov presežka v poslovanju, kar je za javni neprofitni zavod izjemno visoka številka. Ali je bil ta presežek ustvarjen na zakonit način?
Vlagatelj na Drenovem Griču ni dobil gradbenega dovoljenja za naselje vrstnih hiš na poplavnem območju. Občina Vrhnika meni, da bi z graditvijo 78 vrstnih hiš drastično poslabšal poplavno stanje na obstoječih, pozidanih zemljiščih in s tem ogrozil življenja in premoženje v naselju. Toda upravno sodišče je ugotovilo nezakonitost alineje člena občinskega akta, zato je zadevo vrnilo v postopek upravni enoti, ki pa pri odločanju ne bo smela upoštevati negativne odločbe za izdajo vodnega soglasja, saj je ARSO ni izdal v predpisanem roku.
Neveljaven email naslov