Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Herbicid atrazin je v Sloveniji prepovedan že 14 let. Od kod torej atrazin, ki je med požarom iztekel iz Kemisa? Zakaj je atrazin ponekod še zmeraj v nepričakovano visokih koncentracijah prisoten tudi v pitni vodi? V vodo prehajajo tudi številni drugi strupi iz kmetijstva, kot je potencialno rakotvorni glifosat. Bi ga morali prepovedati?
Herbicid atrazin je v Sloveniji prepovedan že 14 let. Od kod torej atrazin, ki je med požarom iztekel iz Kemisa?
Ob požaru v Kemisu v potok Tojnica se je izlilo toliko atrazina, da je koncentracija kar 175 krat presegala najvišjo dovoljeno za površinske vode. Če bi upoštevali standarde za pitno vodo, je šlo kar za 3.500-kratno preseganje. Tako ekstremno visokih vrednosti v Sloveniji še niso izmerili. Atrazin se uporablja za zatiranje plevelov in trav v kmetijstvu, pri pogozdovanju in v drugih nekmetijskih dejavnostih. Pripisujejo mu delovanje podobno ženskim spolnim hormonom.
Mikrobiolog dr. Gorazd Pretnar: “Nedvomno je atrazin spolni motilec. Pri samcih žab se poleg moških razvijejo tudi ženski spolni organi.” Kemis podatkov o količini atrazina nima. V Sloveniji je ta nevaren herbicid od leta 2003 prepovedan, zato se postavlja vprašanje, od kod količine, ki so tako onesnažile bližnji potok, ki se zliva v Ljubljanico.
V Kemisu zatrjujejo, da pesticidov ne uvažajo in da jih hranijo največ eno leto. Samo v prvih štirih mesecih tega leta so na sežig odpeljali približno tri tone pesticidov. Na dan požara je bila tam skoraj tona pesticidov. Mikrobiolog dr. Gorazd Pretnar predvideva, da je del njih tudi zagorel. Podatki o količini bi bili koristni predvsem za toksikologe, saj med gorenjem tvori snovi, ki so toksične za vdihovanje.
Atrazin je še vedno prisoten v našem okolju. Dr. Nataša Sovič z nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano pravi, da je atrazin v nedovoljenih koncentracijah ponekod še vedno prisoten tudi v pitni vodi. Razgradnja namreč ni potekala tako hitro, kot so pričakovali. Na določenih merilnih mestih so koncentracije atrazina v obdobju desetih let padle tudi za polovico in več, na drugih mestih, na primer na Dravskem polju, pa ostajajo približno enake. Nataša Sovič poudarja, da to, tudi ob dejstvu, da se je atrazin kot odpadek pojavil na Vrhniki, ne pomeni nujno, da ga kmetje dejansko še uporabljajo. Ob tem pa dodaja, da si ne upa trditi, da je uporaba atrazina v Sloveniji čisto izključena. Analize se sicer večinoma opravljajo na vodovarstvenih območjih, manjkajo pa podatki s širšega območja kmetijskih zemljišč.
Obstajajo utemeljeni sumi, da se je zlasti na obmejnih območjih z Madžarsko in s Hrvaško atrazin tudi po prepovedi še vedno uporabljal. Gorazd Pretnar pravi, da je bil atrazin zaradi učinkovitosti in nizke cene med kmeti izjemno priljubljen: “Posle se je sklepalo po bifejih in se ga odvažalo iz garaž.”
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) atrazina ne zaznava niti v hrani niti v krmi. Dejstvo je tudi, da se je zaradi podražitve analiz, število vzorčenj z leti zmanjšalo. Letno se na pesticide analizira od 750 do 800 vzorcev.
Jernej Drofenik z UVHVVR pravi, da črni trg s fitofarmacevtskimi sredstvi obstaja vedno. Pri tem se ne ve niti, kaj vse ta sredstva vsebujejo.
“EUROPOL ugotavlja, da je trgovina s fitofarmacevtskimi sredstvi presegla trgovino z drogami. Okrog 15 odstotkov vseh sredstev, ki se uporabijo v Evropi, prihaja iz nelegalnih virov.”
Večina nelegalnih pesticidov izvira iz Kitajske in Vzhodne Evrope. Finančna uprava (FURS) je v Kopru pred štirimi leti odkrila skoraj 25 ton, leto za tem pa še 27 ton prepovedanih sredstev. Za prvo pošiljko je potem poskrbel Pinus iz Rač, kjer pod drugim lastnikom še danes proizvajajo glifosat, drugo pošiljko pa je prevzel KEMIS. Atrazina med zaseženimi snovmi ni bilo.
Kot pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), so kmetje po prepovedi atrazina pogosteje začeli uporabljati glifosat. Najbolj znan je kot Roundup, ki ga je v 70-ih na trg dal Monsanto. Po svetu ga kmetje uporabljajo v ogromnih količinah, saj je povezan tudi z gojenjem gensko spremenjenih rastlin. Glifosat proizvajajo tudi v Račah kot Boom Efekt. Pri nas ga uporabljajo v sadovnjakih, vinogradih, za zatiranje trave na vrtovih in dvoriščih, pa tudi vzdolž cest in železnic. Direktorica Inštituta za trajnostni razvoj Anamarija Slabe opozori na dolgoročne učinke in da snov lahko učinkuje ne glede na karenco.
Svetovna zdravstvena organizacija je lani ugotovila, da je glifosat verjetno rakotvoren. Sledila je razprava, ali bi ga na podlagi novih spoznanj morali prepovedati. O njegovi morebitni prepovedi se bo na evropskem nivoju ponovno odločalo do konca letošnjega leta.
Aprila letos je odbor za oceno tveganja pri Evropski agenciji za kemikalije opravil presojo glifosata in – nasprotno kot Svetovna zdravstvena organizacija – zaključil, da ni rakotvoren.
Anamarija Slabe ob tem izpostavi študije, ki jih industrija izdela sama ali pa jih naroči in plača. Pravi, da industrija pri lobiranju uporablja celo neobjavljene raziskave. Pravi, da je v času njenega študija ob ustrezni rabi za povsem varnega veljal tudi atrazin. “Za to, kar danes smatramo še za čisto nenevarno sredstvo – ob čemer se zmeraj doda “ob ustrezni uporabi” -, se potem izkaže, da še zdaleč ni tako.”
Na NIJZ pravijo, da je bila odločitev Mednarodne agencije za raziskave raka Svetovne zdravstvene organizacije, da glifosat razvrsti med verjetno rakotvorna sredstva, presenetljiva. Podatki epidemioloških študij po prepričanju NIJZ ne zadoščajo za razvrstitev glifosata kot rakotvornega, saj ni možno z zadostno gotovostjo izključiti naključja in vpliva drugih morebitnih dejavnikov.
Na drugi strani sta Inštitut za trajnostni razvoj in Mreža Plan B za Slovenijo pred nekaj dnevi tudi v Sloveniji začela zbirati podpise Evropske državljanske pobude ‘Prepovejmo glifosat’.
V Evropi je zbranih že več kot 800 tisoč podpisov. Kvorum za Slovenijo je 6.000 podpisov.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Herbicid atrazin je v Sloveniji prepovedan že 14 let. Od kod torej atrazin, ki je med požarom iztekel iz Kemisa? Zakaj je atrazin ponekod še zmeraj v nepričakovano visokih koncentracijah prisoten tudi v pitni vodi? V vodo prehajajo tudi številni drugi strupi iz kmetijstva, kot je potencialno rakotvorni glifosat. Bi ga morali prepovedati?
Herbicid atrazin je v Sloveniji prepovedan že 14 let. Od kod torej atrazin, ki je med požarom iztekel iz Kemisa?
Ob požaru v Kemisu v potok Tojnica se je izlilo toliko atrazina, da je koncentracija kar 175 krat presegala najvišjo dovoljeno za površinske vode. Če bi upoštevali standarde za pitno vodo, je šlo kar za 3.500-kratno preseganje. Tako ekstremno visokih vrednosti v Sloveniji še niso izmerili. Atrazin se uporablja za zatiranje plevelov in trav v kmetijstvu, pri pogozdovanju in v drugih nekmetijskih dejavnostih. Pripisujejo mu delovanje podobno ženskim spolnim hormonom.
Mikrobiolog dr. Gorazd Pretnar: “Nedvomno je atrazin spolni motilec. Pri samcih žab se poleg moških razvijejo tudi ženski spolni organi.” Kemis podatkov o količini atrazina nima. V Sloveniji je ta nevaren herbicid od leta 2003 prepovedan, zato se postavlja vprašanje, od kod količine, ki so tako onesnažile bližnji potok, ki se zliva v Ljubljanico.
V Kemisu zatrjujejo, da pesticidov ne uvažajo in da jih hranijo največ eno leto. Samo v prvih štirih mesecih tega leta so na sežig odpeljali približno tri tone pesticidov. Na dan požara je bila tam skoraj tona pesticidov. Mikrobiolog dr. Gorazd Pretnar predvideva, da je del njih tudi zagorel. Podatki o količini bi bili koristni predvsem za toksikologe, saj med gorenjem tvori snovi, ki so toksične za vdihovanje.
Atrazin je še vedno prisoten v našem okolju. Dr. Nataša Sovič z nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano pravi, da je atrazin v nedovoljenih koncentracijah ponekod še vedno prisoten tudi v pitni vodi. Razgradnja namreč ni potekala tako hitro, kot so pričakovali. Na določenih merilnih mestih so koncentracije atrazina v obdobju desetih let padle tudi za polovico in več, na drugih mestih, na primer na Dravskem polju, pa ostajajo približno enake. Nataša Sovič poudarja, da to, tudi ob dejstvu, da se je atrazin kot odpadek pojavil na Vrhniki, ne pomeni nujno, da ga kmetje dejansko še uporabljajo. Ob tem pa dodaja, da si ne upa trditi, da je uporaba atrazina v Sloveniji čisto izključena. Analize se sicer večinoma opravljajo na vodovarstvenih območjih, manjkajo pa podatki s širšega območja kmetijskih zemljišč.
Obstajajo utemeljeni sumi, da se je zlasti na obmejnih območjih z Madžarsko in s Hrvaško atrazin tudi po prepovedi še vedno uporabljal. Gorazd Pretnar pravi, da je bil atrazin zaradi učinkovitosti in nizke cene med kmeti izjemno priljubljen: “Posle se je sklepalo po bifejih in se ga odvažalo iz garaž.”
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) atrazina ne zaznava niti v hrani niti v krmi. Dejstvo je tudi, da se je zaradi podražitve analiz, število vzorčenj z leti zmanjšalo. Letno se na pesticide analizira od 750 do 800 vzorcev.
Jernej Drofenik z UVHVVR pravi, da črni trg s fitofarmacevtskimi sredstvi obstaja vedno. Pri tem se ne ve niti, kaj vse ta sredstva vsebujejo.
“EUROPOL ugotavlja, da je trgovina s fitofarmacevtskimi sredstvi presegla trgovino z drogami. Okrog 15 odstotkov vseh sredstev, ki se uporabijo v Evropi, prihaja iz nelegalnih virov.”
Večina nelegalnih pesticidov izvira iz Kitajske in Vzhodne Evrope. Finančna uprava (FURS) je v Kopru pred štirimi leti odkrila skoraj 25 ton, leto za tem pa še 27 ton prepovedanih sredstev. Za prvo pošiljko je potem poskrbel Pinus iz Rač, kjer pod drugim lastnikom še danes proizvajajo glifosat, drugo pošiljko pa je prevzel KEMIS. Atrazina med zaseženimi snovmi ni bilo.
Kot pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), so kmetje po prepovedi atrazina pogosteje začeli uporabljati glifosat. Najbolj znan je kot Roundup, ki ga je v 70-ih na trg dal Monsanto. Po svetu ga kmetje uporabljajo v ogromnih količinah, saj je povezan tudi z gojenjem gensko spremenjenih rastlin. Glifosat proizvajajo tudi v Račah kot Boom Efekt. Pri nas ga uporabljajo v sadovnjakih, vinogradih, za zatiranje trave na vrtovih in dvoriščih, pa tudi vzdolž cest in železnic. Direktorica Inštituta za trajnostni razvoj Anamarija Slabe opozori na dolgoročne učinke in da snov lahko učinkuje ne glede na karenco.
Svetovna zdravstvena organizacija je lani ugotovila, da je glifosat verjetno rakotvoren. Sledila je razprava, ali bi ga na podlagi novih spoznanj morali prepovedati. O njegovi morebitni prepovedi se bo na evropskem nivoju ponovno odločalo do konca letošnjega leta.
Aprila letos je odbor za oceno tveganja pri Evropski agenciji za kemikalije opravil presojo glifosata in – nasprotno kot Svetovna zdravstvena organizacija – zaključil, da ni rakotvoren.
Anamarija Slabe ob tem izpostavi študije, ki jih industrija izdela sama ali pa jih naroči in plača. Pravi, da industrija pri lobiranju uporablja celo neobjavljene raziskave. Pravi, da je v času njenega študija ob ustrezni rabi za povsem varnega veljal tudi atrazin. “Za to, kar danes smatramo še za čisto nenevarno sredstvo – ob čemer se zmeraj doda “ob ustrezni uporabi” -, se potem izkaže, da še zdaleč ni tako.”
Na NIJZ pravijo, da je bila odločitev Mednarodne agencije za raziskave raka Svetovne zdravstvene organizacije, da glifosat razvrsti med verjetno rakotvorna sredstva, presenetljiva. Podatki epidemioloških študij po prepričanju NIJZ ne zadoščajo za razvrstitev glifosata kot rakotvornega, saj ni možno z zadostno gotovostjo izključiti naključja in vpliva drugih morebitnih dejavnikov.
Na drugi strani sta Inštitut za trajnostni razvoj in Mreža Plan B za Slovenijo pred nekaj dnevi tudi v Sloveniji začela zbirati podpise Evropske državljanske pobude ‘Prepovejmo glifosat’.
V Evropi je zbranih že več kot 800 tisoč podpisov. Kvorum za Slovenijo je 6.000 podpisov.
Vse več je otrok s specifičnimi učnimi težavami, zaradi prepozne pomoči pa je vse več tudi tistih, ki imajo kompleksnejše motnje. Tudi v šolskem sistemu ne izvajajo prilagoditev in ne zagotavljajo dodatne pomoči otrokom s priporočili, zato starše pravzaprav spodbujajo, naj sprožijo postopek pridobivanja odločb za usmerjanje.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Slovenija je edina država v Evropski uniji, ki plačno razliko med spoloma zadnja leta povečuje. Res pa je, da je bila ta še leta 2009 pri nas najnižja med vsemi evropskimi državami: manj kot odstotek in tudi danes smo (še) na šestem mestu po najnižji razliki. Še vedno, bi lahko znova poudarili. O čem sploh govorimo, ko govorimo o razliki v plači med spoloma in s katerimi ukrepi se jo lahko uspešno zmanjšuje? O tem v pogovoru z raziskovalko Evropskega inštituta za enakost med spoloma Jolanto Reingarde v oddaji Kje pa vas čevelj žuli.
Kako je spletna platforma za najem počitniških namestitev Airbnb posegla v slovenski nepremičninski trg in kako vpliva na življenje domačinov?
Tovorni promet na mejnem prehodu Obrežje se je letos v primerjavi z lanskim letom povečal za več kot štiri odstotke. Ob vse daljših kolonah tovornjaki s svežim sadjem in zelenjavo ob petkih pogosto ne uspejo preiti meje do 13. ure, ko svoje delo konča fitosanitarna inšpekcija. Polni tovornjaki zato za ves konec tedna obtičijo na Obrežju. Kljub temu da morajo ob tem ves čas imeti prižgan hladilnik, sta sadje in zelenjava v ponedeljek že v veliko slabšem stanju, kot sta bila v petek.
Požari v zbirnih centrih za odpadke kažejo tudi na pomanjkljivo regulacijo požarne varnosti pri skladiščenju in predelavi odpadkov. Požarna varnost je v veliki meri prepuščena lastnikom. Zakaj bi morali več vlagati v preventivo, namesto da gasimo požare, ko je že prepozno?
Na primerjalnem testu nerafiniranega bučnega olja Zveze potrošnikov Slovenije se je večina vzorcev izkazala za dobro, en izdelek pa je vseboval preveliko vsebnost pesticidov. Kot pojasnjuje namestnik generalnega direktorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) dr. Jernej Drofenik, so proizvod že umaknili iz prometa. V njem so bili tudi ostanki nevarnega pesticida aldrina, ki ima podobne lastnosti kot DDT in je prepovedan že več desetletij. Pri bučnem olju mora biti navedeno samo poreklo države proizvodnje, poreklo semena pa ne. Polovica vzorcev, ki jih vzorči UVHVVR, vsebuje ostanke pesticidov. Od 1 do 2 odstotka vzorcev presega dovoljeno vrednost.
Kakšno zdravstveno oskrbo tuji turisti sploh lahko dobijo pri nas? Kaj jim zagotavlja evropska kartica zdravstvenega zavarovanja in kaj, če je nimajo? Kam napotiti obolelega turista, ki ne sodi na urgenco? Na vprašanja je odgovarjala Eva Godina s Področja za urejanje zavarovanj in mednarodno zdravstveno zavarovanje ZZZS.
Nadzor kopalnih voda traja med kopalno sezono in sicer od 15. junija do 31. avgusta na celinskih vodah, na morju pa se začne že 1. junija in konča 15. septembra. Tveganje za okužbe se zaradi prisotnosti mikroorganizmov fekalnega izvora bistveno poveča na divjih kopališčih, kjer kakovosti vode ne spremlja nihče.
Zadnja leta so staranje prebivalstva, odnos do starosti, domovi za starejše pogoste teme pogovorov in razlogi za nezadovoljstvo. Zakaj smo se odločili, da izpostavimo združenje za dostojno starost Srebrna nit? Ker so v njem ljudje, ki želijo spremeniti odnos družbe in oblastnikov do starejših. Zbirajo informacije, svetujejo, spremljajo delo pristojnih ustanov, razkrivajo nepravilnosti. Napisali so že štiri pisma, v katerih javnost in pristojne, od predsednika vlade navzdol, opozarjajo na slabe razmere v domovih za starejše. Na zadnje pismo so jim zaenkrat po elektronski pošti poslali odgovore le avtomatski odzivniki.
Potrošniške organizacije, združene v Evropsko potrošniško organizacijo BEUC, med njimi je tudi Zveza potrošnikov Slovenije, so v pet točk strnile zahteve, ki jih naslavljajo tudi na vse, ki kandidirajo na evropskih volitvah.
Andrej Pleterski je prepričan, da bi uzakonitev evtanazije ljudem dala občutek, da se jim ni treba bati, da bi v končnem obdobju svojega življenja padli v majhno skupino ljudi, ki umirajo zelo mučeniško. Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek Travnik opozarja, da naša družba še ni dovolj zrela za uzakonitev evtanazije. Obiskali bomo tudi Alenko Čurin Janžekovič, ki se je odločila za evtanazijo v Švici.
V oddaji Kje pa vas čevelj žuli boste slišali povzetek prvomajskih reportaž iz hrvaškega podjetja ITAS PRVOMAJSKA in slovenskega M TOM. Obe sta v lasti delavcev. V Sloveniji smo imeli že kar nekaj poskusov delavskih prevzemov, uspešen pa je bil samo eden. Jadranka Vesel, soustanoviteljica Razvojnega inštituta za socialno ekonomijo, bo med drugim pojasnila, zakaj teh prevzemov pri nas ni več, čeprav so v nekaterih evropskih državah nekaj običajnega.
Odkar je ljubezen, so tudi ljubezenske prevare. In odkar je splet, obstajajo spletne. Ljubezenske prevare na spletu pa so pravzaprav tudi dober posel na podlagi socialnega inženiringa. Po navadi se začnejo s prošnjo za prijateljstvo na Facebooku ali Instagramu, povezovanje pa lahko traja tudi po več mesecev, preden se pojavi potreba po denarju. Ravno zaradi čustvene vpletenosti so nakazani zneski potem lahko vrtoglavi.
Štirinajst dni po valu napovedanih odpovedi družinskih zdravnikov delo v zdravstvenih domovih za zdaj poteka nemoteno. V Kranju, kjer se je za odpoved odločilo največ, 23 zdravnikov, pa prve težave pričakujejo že prihodnji mesec, ko bodo zdravniki izkoristili letni dopust. Uresničitev nameravanih odpovedi bi obremenila tudi urgence, saj razen v Ljubljani v stalno pripravljenih ekipah sodelujejo tudi družinski zdravniki. Tudi predlog o uvozu tujih družinskih zdravnikov je za mnoge nerealen.
Kamniški gorski reševalci , ki so med bolj obremenjenimi, so ostali brez prostorov. Klobčič rešitve so začeli odvijati sami. Pogodba za nove prostore z lastnikom nepremičnin na območju nekdanje smodnišnice v Kamniku je podpisana, čaka jih obnova. Trenutno so v bivalnikih, ki jih je priskrbela država. Kamniški gorski reševalci in prostovoljci imajo voljo, denarja pa ne dovolj. Zato so se odločili tudi za organizacijo dobrodelnega koncerta in SMS donacije. Država, ki bo letos za delo 430 gorskih reševalcev namenila okoli 540 tisoč evrov, za samo ureditev prostorov sedemnajstih gorsko reševalnih postaj in društev nima zakonske osnove, zato bodo nujne spremembe. Kamniški primer pa ni osamljen, saj se s podobnimi težavami srečujejo tudi drugod. Ustrezni prostori in dobra opremljenost pa so v času, ko imajo visoko usposobljeni prostovoljni gorski reševalci več kot 500 različnih posredovanj na leto, nepogrešljivi za nadaljnje delo v sistemu zaščite in reševanja.
V Sloveniji se vse bolj zavedamo pomena doma pridelane hrane in nujnosti večje samooskrbe. Toda intenzivno kmetijstvo ni najbolj okolju prijazno. Ne samo zaradi uporabe pesticidov in herbicidov, ampak tudi gnojil. Gnojenje zagotavlja rastlinam prehrano za rast in razvoj, vpliva pa tudi na vodo, ki jo pijemo, in biodiverziteto.
Nov varuh človekovih pravic Peter Svetina mesec dni po tem, ko je nasledil Vlasto Nussdorfer, ugotavlja, do bo treba še veliko pozornosti vložiti na področje enakopravnosti žensk, kot zelo pomembna pa jemlje tudi okoljska vprašanja. Trenutno se mu zdi najbolj pereče vprašanje stiske ljudi, ki ne morejo v domove za upokojence. Hkrati bi ljudje morali imeti možnost in pravico bivati v svojem lokalnem okolju. Napoveduje, da ne bo prijeten varuh do politikov.
Glavnina podnebno-energetskih politik in ukrepov se osredotoča na učinkovito rabo energije v stavbah in pridobivanje energije iz obnovljivih virov ter deloma na promet, kmetijstvo in odpadke. Toda energetskih in podnebnih ciljev ne bo mogoče doseči brez zmanjšanja rabe energije tudi v industriji. V studiu sta bila Andrej Gnezda iz fundacije za trajnostni razvoj Umanotera in Gregor Rome iz sektorja za kreditiranje Eko sklada.
Namesto zgodbe o uspehu kluba iz majhnega okolja in zgodbe o mladinski šoli, ki je čislana širom Slovenije, je krški nogomet pretresel boj za prevzem prvoligaša, izplen pa je slabši za vse vpletene.
Neveljaven email naslov