Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Herbicid atrazin je v Sloveniji prepovedan že 14 let. Od kod torej atrazin, ki je med požarom iztekel iz Kemisa? Zakaj je atrazin ponekod še zmeraj v nepričakovano visokih koncentracijah prisoten tudi v pitni vodi? V vodo prehajajo tudi številni drugi strupi iz kmetijstva, kot je potencialno rakotvorni glifosat. Bi ga morali prepovedati?
Herbicid atrazin je v Sloveniji prepovedan že 14 let. Od kod torej atrazin, ki je med požarom iztekel iz Kemisa?
Ob požaru v Kemisu v potok Tojnica se je izlilo toliko atrazina, da je koncentracija kar 175 krat presegala najvišjo dovoljeno za površinske vode. Če bi upoštevali standarde za pitno vodo, je šlo kar za 3.500-kratno preseganje. Tako ekstremno visokih vrednosti v Sloveniji še niso izmerili. Atrazin se uporablja za zatiranje plevelov in trav v kmetijstvu, pri pogozdovanju in v drugih nekmetijskih dejavnostih. Pripisujejo mu delovanje podobno ženskim spolnim hormonom.
Mikrobiolog dr. Gorazd Pretnar: “Nedvomno je atrazin spolni motilec. Pri samcih žab se poleg moških razvijejo tudi ženski spolni organi.” Kemis podatkov o količini atrazina nima. V Sloveniji je ta nevaren herbicid od leta 2003 prepovedan, zato se postavlja vprašanje, od kod količine, ki so tako onesnažile bližnji potok, ki se zliva v Ljubljanico.
V Kemisu zatrjujejo, da pesticidov ne uvažajo in da jih hranijo največ eno leto. Samo v prvih štirih mesecih tega leta so na sežig odpeljali približno tri tone pesticidov. Na dan požara je bila tam skoraj tona pesticidov. Mikrobiolog dr. Gorazd Pretnar predvideva, da je del njih tudi zagorel. Podatki o količini bi bili koristni predvsem za toksikologe, saj med gorenjem tvori snovi, ki so toksične za vdihovanje.
Atrazin je še vedno prisoten v našem okolju. Dr. Nataša Sovič z nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano pravi, da je atrazin v nedovoljenih koncentracijah ponekod še vedno prisoten tudi v pitni vodi. Razgradnja namreč ni potekala tako hitro, kot so pričakovali. Na določenih merilnih mestih so koncentracije atrazina v obdobju desetih let padle tudi za polovico in več, na drugih mestih, na primer na Dravskem polju, pa ostajajo približno enake. Nataša Sovič poudarja, da to, tudi ob dejstvu, da se je atrazin kot odpadek pojavil na Vrhniki, ne pomeni nujno, da ga kmetje dejansko še uporabljajo. Ob tem pa dodaja, da si ne upa trditi, da je uporaba atrazina v Sloveniji čisto izključena. Analize se sicer večinoma opravljajo na vodovarstvenih območjih, manjkajo pa podatki s širšega območja kmetijskih zemljišč.
Obstajajo utemeljeni sumi, da se je zlasti na obmejnih območjih z Madžarsko in s Hrvaško atrazin tudi po prepovedi še vedno uporabljal. Gorazd Pretnar pravi, da je bil atrazin zaradi učinkovitosti in nizke cene med kmeti izjemno priljubljen: “Posle se je sklepalo po bifejih in se ga odvažalo iz garaž.”
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) atrazina ne zaznava niti v hrani niti v krmi. Dejstvo je tudi, da se je zaradi podražitve analiz, število vzorčenj z leti zmanjšalo. Letno se na pesticide analizira od 750 do 800 vzorcev.
Jernej Drofenik z UVHVVR pravi, da črni trg s fitofarmacevtskimi sredstvi obstaja vedno. Pri tem se ne ve niti, kaj vse ta sredstva vsebujejo.
“EUROPOL ugotavlja, da je trgovina s fitofarmacevtskimi sredstvi presegla trgovino z drogami. Okrog 15 odstotkov vseh sredstev, ki se uporabijo v Evropi, prihaja iz nelegalnih virov.”
Večina nelegalnih pesticidov izvira iz Kitajske in Vzhodne Evrope. Finančna uprava (FURS) je v Kopru pred štirimi leti odkrila skoraj 25 ton, leto za tem pa še 27 ton prepovedanih sredstev. Za prvo pošiljko je potem poskrbel Pinus iz Rač, kjer pod drugim lastnikom še danes proizvajajo glifosat, drugo pošiljko pa je prevzel KEMIS. Atrazina med zaseženimi snovmi ni bilo.
Kot pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), so kmetje po prepovedi atrazina pogosteje začeli uporabljati glifosat. Najbolj znan je kot Roundup, ki ga je v 70-ih na trg dal Monsanto. Po svetu ga kmetje uporabljajo v ogromnih količinah, saj je povezan tudi z gojenjem gensko spremenjenih rastlin. Glifosat proizvajajo tudi v Račah kot Boom Efekt. Pri nas ga uporabljajo v sadovnjakih, vinogradih, za zatiranje trave na vrtovih in dvoriščih, pa tudi vzdolž cest in železnic. Direktorica Inštituta za trajnostni razvoj Anamarija Slabe opozori na dolgoročne učinke in da snov lahko učinkuje ne glede na karenco.
Svetovna zdravstvena organizacija je lani ugotovila, da je glifosat verjetno rakotvoren. Sledila je razprava, ali bi ga na podlagi novih spoznanj morali prepovedati. O njegovi morebitni prepovedi se bo na evropskem nivoju ponovno odločalo do konca letošnjega leta.
Aprila letos je odbor za oceno tveganja pri Evropski agenciji za kemikalije opravil presojo glifosata in – nasprotno kot Svetovna zdravstvena organizacija – zaključil, da ni rakotvoren.
Anamarija Slabe ob tem izpostavi študije, ki jih industrija izdela sama ali pa jih naroči in plača. Pravi, da industrija pri lobiranju uporablja celo neobjavljene raziskave. Pravi, da je v času njenega študija ob ustrezni rabi za povsem varnega veljal tudi atrazin. “Za to, kar danes smatramo še za čisto nenevarno sredstvo – ob čemer se zmeraj doda “ob ustrezni uporabi” -, se potem izkaže, da še zdaleč ni tako.”
Na NIJZ pravijo, da je bila odločitev Mednarodne agencije za raziskave raka Svetovne zdravstvene organizacije, da glifosat razvrsti med verjetno rakotvorna sredstva, presenetljiva. Podatki epidemioloških študij po prepričanju NIJZ ne zadoščajo za razvrstitev glifosata kot rakotvornega, saj ni možno z zadostno gotovostjo izključiti naključja in vpliva drugih morebitnih dejavnikov.
Na drugi strani sta Inštitut za trajnostni razvoj in Mreža Plan B za Slovenijo pred nekaj dnevi tudi v Sloveniji začela zbirati podpise Evropske državljanske pobude ‘Prepovejmo glifosat’.
V Evropi je zbranih že več kot 800 tisoč podpisov. Kvorum za Slovenijo je 6.000 podpisov.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Herbicid atrazin je v Sloveniji prepovedan že 14 let. Od kod torej atrazin, ki je med požarom iztekel iz Kemisa? Zakaj je atrazin ponekod še zmeraj v nepričakovano visokih koncentracijah prisoten tudi v pitni vodi? V vodo prehajajo tudi številni drugi strupi iz kmetijstva, kot je potencialno rakotvorni glifosat. Bi ga morali prepovedati?
Herbicid atrazin je v Sloveniji prepovedan že 14 let. Od kod torej atrazin, ki je med požarom iztekel iz Kemisa?
Ob požaru v Kemisu v potok Tojnica se je izlilo toliko atrazina, da je koncentracija kar 175 krat presegala najvišjo dovoljeno za površinske vode. Če bi upoštevali standarde za pitno vodo, je šlo kar za 3.500-kratno preseganje. Tako ekstremno visokih vrednosti v Sloveniji še niso izmerili. Atrazin se uporablja za zatiranje plevelov in trav v kmetijstvu, pri pogozdovanju in v drugih nekmetijskih dejavnostih. Pripisujejo mu delovanje podobno ženskim spolnim hormonom.
Mikrobiolog dr. Gorazd Pretnar: “Nedvomno je atrazin spolni motilec. Pri samcih žab se poleg moških razvijejo tudi ženski spolni organi.” Kemis podatkov o količini atrazina nima. V Sloveniji je ta nevaren herbicid od leta 2003 prepovedan, zato se postavlja vprašanje, od kod količine, ki so tako onesnažile bližnji potok, ki se zliva v Ljubljanico.
V Kemisu zatrjujejo, da pesticidov ne uvažajo in da jih hranijo največ eno leto. Samo v prvih štirih mesecih tega leta so na sežig odpeljali približno tri tone pesticidov. Na dan požara je bila tam skoraj tona pesticidov. Mikrobiolog dr. Gorazd Pretnar predvideva, da je del njih tudi zagorel. Podatki o količini bi bili koristni predvsem za toksikologe, saj med gorenjem tvori snovi, ki so toksične za vdihovanje.
Atrazin je še vedno prisoten v našem okolju. Dr. Nataša Sovič z nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano pravi, da je atrazin v nedovoljenih koncentracijah ponekod še vedno prisoten tudi v pitni vodi. Razgradnja namreč ni potekala tako hitro, kot so pričakovali. Na določenih merilnih mestih so koncentracije atrazina v obdobju desetih let padle tudi za polovico in več, na drugih mestih, na primer na Dravskem polju, pa ostajajo približno enake. Nataša Sovič poudarja, da to, tudi ob dejstvu, da se je atrazin kot odpadek pojavil na Vrhniki, ne pomeni nujno, da ga kmetje dejansko še uporabljajo. Ob tem pa dodaja, da si ne upa trditi, da je uporaba atrazina v Sloveniji čisto izključena. Analize se sicer večinoma opravljajo na vodovarstvenih območjih, manjkajo pa podatki s širšega območja kmetijskih zemljišč.
Obstajajo utemeljeni sumi, da se je zlasti na obmejnih območjih z Madžarsko in s Hrvaško atrazin tudi po prepovedi še vedno uporabljal. Gorazd Pretnar pravi, da je bil atrazin zaradi učinkovitosti in nizke cene med kmeti izjemno priljubljen: “Posle se je sklepalo po bifejih in se ga odvažalo iz garaž.”
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) atrazina ne zaznava niti v hrani niti v krmi. Dejstvo je tudi, da se je zaradi podražitve analiz, število vzorčenj z leti zmanjšalo. Letno se na pesticide analizira od 750 do 800 vzorcev.
Jernej Drofenik z UVHVVR pravi, da črni trg s fitofarmacevtskimi sredstvi obstaja vedno. Pri tem se ne ve niti, kaj vse ta sredstva vsebujejo.
“EUROPOL ugotavlja, da je trgovina s fitofarmacevtskimi sredstvi presegla trgovino z drogami. Okrog 15 odstotkov vseh sredstev, ki se uporabijo v Evropi, prihaja iz nelegalnih virov.”
Večina nelegalnih pesticidov izvira iz Kitajske in Vzhodne Evrope. Finančna uprava (FURS) je v Kopru pred štirimi leti odkrila skoraj 25 ton, leto za tem pa še 27 ton prepovedanih sredstev. Za prvo pošiljko je potem poskrbel Pinus iz Rač, kjer pod drugim lastnikom še danes proizvajajo glifosat, drugo pošiljko pa je prevzel KEMIS. Atrazina med zaseženimi snovmi ni bilo.
Kot pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), so kmetje po prepovedi atrazina pogosteje začeli uporabljati glifosat. Najbolj znan je kot Roundup, ki ga je v 70-ih na trg dal Monsanto. Po svetu ga kmetje uporabljajo v ogromnih količinah, saj je povezan tudi z gojenjem gensko spremenjenih rastlin. Glifosat proizvajajo tudi v Račah kot Boom Efekt. Pri nas ga uporabljajo v sadovnjakih, vinogradih, za zatiranje trave na vrtovih in dvoriščih, pa tudi vzdolž cest in železnic. Direktorica Inštituta za trajnostni razvoj Anamarija Slabe opozori na dolgoročne učinke in da snov lahko učinkuje ne glede na karenco.
Svetovna zdravstvena organizacija je lani ugotovila, da je glifosat verjetno rakotvoren. Sledila je razprava, ali bi ga na podlagi novih spoznanj morali prepovedati. O njegovi morebitni prepovedi se bo na evropskem nivoju ponovno odločalo do konca letošnjega leta.
Aprila letos je odbor za oceno tveganja pri Evropski agenciji za kemikalije opravil presojo glifosata in – nasprotno kot Svetovna zdravstvena organizacija – zaključil, da ni rakotvoren.
Anamarija Slabe ob tem izpostavi študije, ki jih industrija izdela sama ali pa jih naroči in plača. Pravi, da industrija pri lobiranju uporablja celo neobjavljene raziskave. Pravi, da je v času njenega študija ob ustrezni rabi za povsem varnega veljal tudi atrazin. “Za to, kar danes smatramo še za čisto nenevarno sredstvo – ob čemer se zmeraj doda “ob ustrezni uporabi” -, se potem izkaže, da še zdaleč ni tako.”
Na NIJZ pravijo, da je bila odločitev Mednarodne agencije za raziskave raka Svetovne zdravstvene organizacije, da glifosat razvrsti med verjetno rakotvorna sredstva, presenetljiva. Podatki epidemioloških študij po prepričanju NIJZ ne zadoščajo za razvrstitev glifosata kot rakotvornega, saj ni možno z zadostno gotovostjo izključiti naključja in vpliva drugih morebitnih dejavnikov.
Na drugi strani sta Inštitut za trajnostni razvoj in Mreža Plan B za Slovenijo pred nekaj dnevi tudi v Sloveniji začela zbirati podpise Evropske državljanske pobude ‘Prepovejmo glifosat’.
V Evropi je zbranih že več kot 800 tisoč podpisov. Kvorum za Slovenijo je 6.000 podpisov.
Prebivalci ptujske Spuhlje vedno bolj glasno opozarjajo, da je tovornemu prometu, ki se od mejnih prehodov Zavrč in Središče ob Dravi vali čez to naselje proti notranjosti države, odklenkalo. Prometna nevarnost, hrup in slaba pretočnost so glavne težave, ki jih povzročajo tovornjaki. Spuhljani zato zahtevajo južno obvoznico Ptuja. Zakaj država nanjo ne pristane in bo raje sanirala zdajšnjo cesto?
Prebivalci litostrojskega naselja v Šiški se že vrsto let pritožujejo nad hrupom in občasno celo smradom, ki prihaja iz tamkajšnje livarne in jeklarne. Pogovori med vodstvom podjetja in prebivalci so se zdeli kot dialog gluhih. Oboji so s svojimi meritvami hrupa dokazovali svoj prav. Dokler se ni v dialog vključila še tretja stran in meritve so ponovili. Na rezultate še čakajo, a medtem je življenje na območju starega Litostroja postalo znosnejše, manj hrupno. Po industrijskem delu Šiške se je sprehodil Marjan Vešligaj.
Varovani oddelki posebnih socialno varstvenih zavodov so polni, ljudje spijo na improviziranih ležiščih na tleh jedilnic, hodnikov, v sobah za privezovanje,… Sodišča na varovane oddelke nameščajo tudi ljudi, ki tja ne spadajo. Zavodi gradijo nove kapacitete, kar pa je v nasprotju z zavezami glede deinstitucionalizacije, za izvedbo katere ima država na voljo 58 milijonov evrov evropskih sredstev.
Več kot 250 zalitih kleti, uničeni vrtni in njivski nasadi, predvsem pa velikanska materialna škoda. To je izkupiček silovitega neurja, ki je pred desetimi dnevi prizadelo Ptuj z okolico. Toda posledice bi bile veliko manjše, če bi pristojni poskrbeli za učinkovito odvajanje meteornih vod, koncesionarji pa za vzdrževanje vodotokov, menijo domačini. Še več, prepričani so, da odgovorni popuščajo okoljevarstvenikom, ki ne dovolijo košnje vodotokov, in pustijo, da se struge nenadzorovano zaraščajo s travo, grmovjem in celo drevjem, zato je poplavna varnost katastrofalna. Ali imajo domačini prav? So očitki okoljevarstvenikom utemeljeni? Ali so vzdrževalna dela koncesionarja pri vodotokih ustrezna?
Če želite biti tudi v prihodnje deležni ugodnosti, ki vam jih nudi članstvo v našem klubu, potem odkljukajte… podobna sporočila prejemamo potrošniki skoraj vsak dan. Podjetja prilagajajo zbirke podatkov in ureditve v skladu z uredbo, ki začne veljati 25. maja. Pa vemo, kateri naši podatki so v posameznih bazah, kaj z njimi lahko naredimo, kaj dobrega prinašajo nova pravila varstva osebnih podatkov? Jih lahko prenesemo drugam ali morda celo prodamo? Zoran Savin, direktor zavoda IAB Slovenija bo odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev.
Med prvomajskimi prazniki gre ponovno pričakovati "preseljevanje naroda", tako da bo na naših cestah zagotovo zelo veliko prometa.
Izjemno obsežen in zahteven projekt, ki odpira številna izvedbena, pa tudi okoljska vprašanja
Imate zemljišče, pravnomočno gradbeno dovoljenje, lastništvo nad dostopno potjo, ki se navezuje na javno cesto, in že zakopljete prvo lopato za graditev stanovanjske hiše. Potem pa kot strela z jasnega udarijo nekoliko bolj oddaljeni sosedje in predlagajo obnovitev postopka izdaje gradbenega dovoljenja.
Rezultati javnega razpisa za dodeljevanja državnih sredstev za različne kulturne festivale je vnovič razburil javnost.
Prejšnji teden smo v oddaji Požarno varnost uravnava trg izpostavili liberalizacijo področja požarne varnosti pri graditvi objektov. Ali je država spremenila pogled na vsebinski nadzor kot na nepotrebno administrativno oviro? V tokratni oddaji boste slišali tudi direktorja Kemisa Emila Nanuta. Zakaj v delu, kjer je zagorelo, ni bilo avtomatskih požarnih naprav in kaj načrtuje Kemis v prihodnje?
Število požarov v Sloveniji se povečuje, razlogov je več, eden od pomembnih pa je po mnenju sogovornikov tudi umikanje države s področja požarne varnosti in opuščanje nadzora. Na lokacijah, kjer skladiščijo odpadke, je velik požar statistično mogoče pričakovati enkrat na 50 let. Samo lani so se zgodili trije.
Operaterji regijskega centra za obveščanje v Kranju, ki pokriva območje celotne Gorenjske, so imeli zadnje štiri mesece veliko težave z občasnim nedelovanjem tihega alarmiranja preko pozivnikov. Napake na sistemu alarmiranja bi imele lahko hude posledice za življenje ljudi in premoženje na Gorenjskem, na kar opozarjajo predvsem prostovoljni gasilci. K sreči v času odpovedi sistema ni bilo zahtevnih posredovanj. Prostovoljni gasilci opozarjajo, da je negotovo delovanje sistema za tiho alarmiranje nedopustno in nesprejemljivo, napake pa so stresne tudi za delo operaterjev. Za delovanje sistema skrbi država. Na upravi za zaščito za reševanje, kjer se zavedajo odgovornosti in morebitnih posledic, zagotavljajo, da je zdaj napaka na zahtevnem sistemu tihega alarmiranja odpravljena. Žulj je pripravila Aljana JOCIF.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Revščina upokojencev ni posledica gospodarske krize, pač pa popolnoma zgrešenih politik
Na videz enostavno rešljiva uganka ali vprašanje, mikavna denarna nagrada in v drobnem tisku zapisani pogoji sodelovanja v nagradnih igrah. To je dobro znan recept nekaterih televizijskih kvizov, ki pa sodelujočim praviloma ne prinesejo nagrade, ampak le izjemno visok račun za telefonske storitve. Kakšne pasti skriva sodelovanje v takšnih igrah, ali izdajatelji izkoriščajo naivnost sodelujočih in kako dobro so ti sploh seznanjeni s pogoji sodelovanja? Ali država to sploh nadzoruje?
V bližini splošne bolnišnice v Šempetru pri Gorici je eden največjih izzivov za bolnike in njihove svojce, ne kako priti do zdravnika, ampak kam parkirati ali le za nekaj minut ustaviti svoje vozilo. Mirujoči promet v okolici osrednje zdravstvene ustanove na severnem Primorskem je kaotičen. Zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov imajo poleg bolnikov in obiskovalcev težave tudi dostavne in interventne službe, da o zaposlenih niti ne govorimo. Po dograditvi urgentnega centra se stanje ni izboljšalo, še več – ker so odstranili zapornice, ki so prej ločevale notranje od zunanjega območja bolnišnice, je težav še več. Občinskim redarjem je v zadnjem času sicer uspelo nekoliko urediti razmere. Rešitve išče tudi vodstvo bolnišnice, a pritožb zaradi pomanjkanja parkirnih mest in anarhije pri parkiranju ne manjka
Poročilo razkriva, da je bilo kar 72 gasilcev ekstremno izpostavljenih strupom.
Viagogo je spletni preprodajalec vstopnic za največje glasbene in športne dogodke, ki zavaja in goljufa potrošnike po vsem svetu, tudi v Sloveniji.
V Sloveniji približno polovico vseh umorov in poskusov umorov žensk povzročijo njihovi nekdanji ali sedanji zakonci oziroma intimni partnerji – od sedem do deset primerov na leto. Za žensko je najbolj verjetno, da bo umorjena doma, pri moških pa gre največkrat za umore zunaj doma, vendar so storilci znanci. Sociologinja doktorica Jasna Podreka je na podlagi raziskave konkretnih pravnomočno zaključenih sodnih primerov ugotovila, da gre pri umorih žensk, ki so jih zagrešili intimni partnerji, za napovedana dejanja, ki so sledila dolgoletnemu nasilju. Poglavitni povodi in motivi za umor so v več kot polovici primerov povezani prav z odločitvijo ženske, da se nasilnemu partnerju upre ali nasilno razmerje pretrga.
Zaposleni v vzgoji in izobraževanju opozarjajo na problem anonimnih prijav na inšpektorat za šolstvo
Neveljaven email naslov