Ljubljansko avtobusno postajo, takšno kot jo vidimo in uporabljamo danes, so uredili leta 1961 in od takrat se njena podoba ni kaj dosti spremenila. Število potnikov v domačem in mednarodnem prometu vsako leto narašča, zastarelost infrastrukture pa je vsako leto bolj izrazita. Razlog je v pričakovanju nove, sodobne postaje, ki naj bi jo ob Vilharjevi cesti v Ljubljani dobili leta 2019. Kaj pa do takrat?

Podoba avtobusne postaje v Ljubljani se ni spremenila od leta 1961. Ne preseneča, da odzivi turistov niso najboljši

Ljubljansko avtobusno postajo, takšno kot jo vidimo in uporabljamo danes, so uredili leta 1961 in od takrat se njena podoba ni kaj dosti spremenila. Število potnikov v domačem in mednarodnem prometu vsako leto narašča, zastarelost infrastrukture pa je vsako leto bolj izrazita. Razlog je v pričakovanju nove, sodobne postaje, ki naj bi jo ob Vilharjevi cesti v Ljubljani dobili leta 2019. 

“Stanje v javnem prevozu je v Sloveniji katastrofalno in to se še najbolj drastično vidi v urejenosti avtobusne postaje.” Podžupan Ljubljane profesor Janez Koželj

“Potnikom so povsod dani neki osnovni standardi, da imajo streho nad glavo, da lahko v hladu počakajo na avtobus, da imajo zagotovljene tiste osnovne potrebe, ki bi morale biti norma. Ljubljanska postaja pa ne nudi ničesar,” je prepričan Janez Koželj. Z njim se strinjajo tudi naključni anketiranci, ki opozarjajo tudi na nekatere druge težave, ki pestijo avtobusno postajo v prestolnici. Dolge čakalne vrste, površni vozni redi in neurejenost postajališč so le nekateri izmed izpostavljenih problemov.

Na avtobusni postaji Ljubljana letno prepeljejo tri milijone ljudi, številka pa podobno kot število turistov vztrajno raste. Kopičijo se tudi težave, direktor avtobusne postaje Ljubljana Marjan Kotar pa je vseeno prepričan, da potnikom zagotavljajo kakovostno storitev:

“Zaenkrat je prostora dovolj, trudimo se, da je ponudba za potnike čimbolj kvalitetna, potniki pa zadovoljni, kar glede na naše evidence tudi so. Odzivi turistov pa seveda niso najboljši.”

Potencial Ljubljane prepoznajo tudi tuji prevozniki, vendar z infrastrukturo niso zadovoljni, saj si za svoje potnike želijo veliko več. Poslovni direktor Flixbusa za osrednjo in vzhodno Evropo Dejan Čebohin z žalostjo ugotavlja, da pripombe na njihove storitve prihajajo iz naslova, na katerega nimajo vpliva. “Infrastrukturne rešitve avtobusne postaje Ljubljana niso primerne, še posebej pa ne za glavno mesto Slovenije.”

Marjan Kotar zagotavlja, da v igri večjih partnerjev pri izgradnji nove avtobusne postaje kljub njihovi pripravljenosti za sodelovanje, nimajo vpliva. Novi naročniki Prime Capital še vedno urejajo razmerje s prejšnjim, torej Trigranitom. S Slovenskih železnic, lastnikom parcel, še sporočajo, da pogajanja potekajo in da finančna konstrukcija še ni dogovorjena, bodo pa dela na Vilharjevi ulici stekla prihodnje leto, postaja pa naj bi bila zgrajena do leta 2019.

Medtem pa trenutna postaja kot vse kaže ne bo doživela svetlejših časov, saj naj bi bila investicija glede na gradnjo nove postaje previsoka. Janez Koželj je vseeno prepričan, da bi nekaj morali storiti, saj “vedno več potnikov leži na tleh, to je dno, nižje ne moremo iti.”