Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ljubljansko avtobusno postajo, takšno kot jo vidimo in uporabljamo danes, so uredili leta 1961 in od takrat se njena podoba ni kaj dosti spremenila. Število potnikov v domačem in mednarodnem prometu vsako leto narašča, zastarelost infrastrukture pa je vsako leto bolj izrazita. Razlog je v pričakovanju nove, sodobne postaje, ki naj bi jo ob Vilharjevi cesti v Ljubljani dobili leta 2019. Kaj pa do takrat?
Podoba avtobusne postaje v Ljubljani se ni spremenila od leta 1961. Ne preseneča, da odzivi turistov niso najboljši
Ljubljansko avtobusno postajo, takšno kot jo vidimo in uporabljamo danes, so uredili leta 1961 in od takrat se njena podoba ni kaj dosti spremenila. Število potnikov v domačem in mednarodnem prometu vsako leto narašča, zastarelost infrastrukture pa je vsako leto bolj izrazita. Razlog je v pričakovanju nove, sodobne postaje, ki naj bi jo ob Vilharjevi cesti v Ljubljani dobili leta 2019.
“Stanje v javnem prevozu je v Sloveniji katastrofalno in to se še najbolj drastično vidi v urejenosti avtobusne postaje.” Podžupan Ljubljane profesor Janez Koželj
“Potnikom so povsod dani neki osnovni standardi, da imajo streho nad glavo, da lahko v hladu počakajo na avtobus, da imajo zagotovljene tiste osnovne potrebe, ki bi morale biti norma. Ljubljanska postaja pa ne nudi ničesar,” je prepričan Janez Koželj. Z njim se strinjajo tudi naključni anketiranci, ki opozarjajo tudi na nekatere druge težave, ki pestijo avtobusno postajo v prestolnici. Dolge čakalne vrste, površni vozni redi in neurejenost postajališč so le nekateri izmed izpostavljenih problemov.
Na avtobusni postaji Ljubljana letno prepeljejo tri milijone ljudi, številka pa podobno kot število turistov vztrajno raste. Kopičijo se tudi težave, direktor avtobusne postaje Ljubljana Marjan Kotar pa je vseeno prepričan, da potnikom zagotavljajo kakovostno storitev:
“Zaenkrat je prostora dovolj, trudimo se, da je ponudba za potnike čimbolj kvalitetna, potniki pa zadovoljni, kar glede na naše evidence tudi so. Odzivi turistov pa seveda niso najboljši.”
Potencial Ljubljane prepoznajo tudi tuji prevozniki, vendar z infrastrukturo niso zadovoljni, saj si za svoje potnike želijo veliko več. Poslovni direktor Flixbusa za osrednjo in vzhodno Evropo Dejan Čebohin z žalostjo ugotavlja, da pripombe na njihove storitve prihajajo iz naslova, na katerega nimajo vpliva. “Infrastrukturne rešitve avtobusne postaje Ljubljana niso primerne, še posebej pa ne za glavno mesto Slovenije.”
Marjan Kotar zagotavlja, da v igri večjih partnerjev pri izgradnji nove avtobusne postaje kljub njihovi pripravljenosti za sodelovanje, nimajo vpliva. Novi naročniki Prime Capital še vedno urejajo razmerje s prejšnjim, torej Trigranitom. S Slovenskih železnic, lastnikom parcel, še sporočajo, da pogajanja potekajo in da finančna konstrukcija še ni dogovorjena, bodo pa dela na Vilharjevi ulici stekla prihodnje leto, postaja pa naj bi bila zgrajena do leta 2019.
Medtem pa trenutna postaja kot vse kaže ne bo doživela svetlejših časov, saj naj bi bila investicija glede na gradnjo nove postaje previsoka. Janez Koželj je vseeno prepričan, da bi nekaj morali storiti, saj “vedno več potnikov leži na tleh, to je dno, nižje ne moremo iti.”
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Ljubljansko avtobusno postajo, takšno kot jo vidimo in uporabljamo danes, so uredili leta 1961 in od takrat se njena podoba ni kaj dosti spremenila. Število potnikov v domačem in mednarodnem prometu vsako leto narašča, zastarelost infrastrukture pa je vsako leto bolj izrazita. Razlog je v pričakovanju nove, sodobne postaje, ki naj bi jo ob Vilharjevi cesti v Ljubljani dobili leta 2019. Kaj pa do takrat?
Podoba avtobusne postaje v Ljubljani se ni spremenila od leta 1961. Ne preseneča, da odzivi turistov niso najboljši
Ljubljansko avtobusno postajo, takšno kot jo vidimo in uporabljamo danes, so uredili leta 1961 in od takrat se njena podoba ni kaj dosti spremenila. Število potnikov v domačem in mednarodnem prometu vsako leto narašča, zastarelost infrastrukture pa je vsako leto bolj izrazita. Razlog je v pričakovanju nove, sodobne postaje, ki naj bi jo ob Vilharjevi cesti v Ljubljani dobili leta 2019.
“Stanje v javnem prevozu je v Sloveniji katastrofalno in to se še najbolj drastično vidi v urejenosti avtobusne postaje.” Podžupan Ljubljane profesor Janez Koželj
“Potnikom so povsod dani neki osnovni standardi, da imajo streho nad glavo, da lahko v hladu počakajo na avtobus, da imajo zagotovljene tiste osnovne potrebe, ki bi morale biti norma. Ljubljanska postaja pa ne nudi ničesar,” je prepričan Janez Koželj. Z njim se strinjajo tudi naključni anketiranci, ki opozarjajo tudi na nekatere druge težave, ki pestijo avtobusno postajo v prestolnici. Dolge čakalne vrste, površni vozni redi in neurejenost postajališč so le nekateri izmed izpostavljenih problemov.
Na avtobusni postaji Ljubljana letno prepeljejo tri milijone ljudi, številka pa podobno kot število turistov vztrajno raste. Kopičijo se tudi težave, direktor avtobusne postaje Ljubljana Marjan Kotar pa je vseeno prepričan, da potnikom zagotavljajo kakovostno storitev:
“Zaenkrat je prostora dovolj, trudimo se, da je ponudba za potnike čimbolj kvalitetna, potniki pa zadovoljni, kar glede na naše evidence tudi so. Odzivi turistov pa seveda niso najboljši.”
Potencial Ljubljane prepoznajo tudi tuji prevozniki, vendar z infrastrukturo niso zadovoljni, saj si za svoje potnike želijo veliko več. Poslovni direktor Flixbusa za osrednjo in vzhodno Evropo Dejan Čebohin z žalostjo ugotavlja, da pripombe na njihove storitve prihajajo iz naslova, na katerega nimajo vpliva. “Infrastrukturne rešitve avtobusne postaje Ljubljana niso primerne, še posebej pa ne za glavno mesto Slovenije.”
Marjan Kotar zagotavlja, da v igri večjih partnerjev pri izgradnji nove avtobusne postaje kljub njihovi pripravljenosti za sodelovanje, nimajo vpliva. Novi naročniki Prime Capital še vedno urejajo razmerje s prejšnjim, torej Trigranitom. S Slovenskih železnic, lastnikom parcel, še sporočajo, da pogajanja potekajo in da finančna konstrukcija še ni dogovorjena, bodo pa dela na Vilharjevi ulici stekla prihodnje leto, postaja pa naj bi bila zgrajena do leta 2019.
Medtem pa trenutna postaja kot vse kaže ne bo doživela svetlejših časov, saj naj bi bila investicija glede na gradnjo nove postaje previsoka. Janez Koželj je vseeno prepričan, da bi nekaj morali storiti, saj “vedno več potnikov leži na tleh, to je dno, nižje ne moremo iti.”
Naša poslušalka se mora z možem in dvema otrokoma v roku 90 dni izseliti iz neprofitnega stanovanja. Javni stanovanjski sklad mestne občine Ljubljana se je namreč odločil za tožbo, kljub temu, da je ob vselitvi plačala 10-odstotno lastno udeležbo, ki nastali dolg močno presega. Zakaj je stanovanjski sklad kljub lastni udeležbi in kljub temu, da je najemnica že poravnala več kot polovico dolga, vztrajal pri tožbi? Sodni stroški so stisko družine, ki je v dolgove zapadla zaradi bolezni, le še povečali. Bo država odpravila sistemske nepravilnosti na področju najema neprofitnih stanovanj?
Kdo je kriv, da podjetja, ki imajo okoljevarstvena dovoljenja za prevzem plastične embalaže, le te ne prevzemajo v zadostni meri? Ker se je v skladiščih komunalnih podjetij nabralo že več kot 4.500 ton plastične embalaže, na tem področju vlada pravi kaos. Komunalni delavci in inšpektorji so nemočni, krivdo za ta kaos prelagajo drug na drugega. Vsi pa so si enotni v tem, da je zakon, ki predpisuje ravnanje s plastičnimi odpadki, slab.
Čeprav center za socialno delo že vrsto let spremlja življenje družine in ve, da nujno potrebuje pomoč, je naša poslušalka, brezposelna samohranilka s tremi otroki, med njimi tudi deklico s težjo obliko cerebralne paralize, letos nenadoma ostala brez vseh oblik socialne pomoči. Je socialni sistem res tako tog, da socialni delavec lahko odloča zgolj tako, kot mu zapoveduje računalniški sistem? Je res edina pot pritožbeni postopek, ki zahteva ne le čas, pač pa tudi precej pravnega znanja pritožnika? Bodo popravki socialne zakonodaje prinesli kaj olajšanja za vse, ki zaradi lastnine doslej niso bili upravičeni do socialne pomoči?
Težave kabelskega sistema v Črnomlju. V Črnomlju ima operater kabelskega omrežja težave, ker ni vključen med dajalce soglasij pred izdajo gradbenega dovoljenja za prenovo ceste. Občina očitke o krivdi zavrača, prav tako Upravna enota in izdelovalec projektne dokumentacije. V kraju Svibnik pri Črnomlju pa imajo zaradi teh težav že slabši sprejem televizijskega signala. Veliko pa je pritožb gledalcev, ki sodelujejo v različnih kvizih TV Golica, gre na račun visokih telefonskih računov. Tržni inšpektorji pravijo, da gre v tem primeru za agresivno in zavajajoče trženje.
Zveza potrošnikov Slovenije ugotavlja, da je stanje na področju varstva potrošnikov v Sloveniji alarmantno. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo lani ni izvedlo načrtovanih javnih razpisov, razpis za Evropski potrošniški center, ki ga je sedem let uspešno vodila ZPS, pa je celo razveljavilo in se v nasprotju z nacionalnim programom samo prijavilo nanj.
Vse več ljudi ne zmore plačevati svojih obveznosti in se znajdejo v primežu izvršb. Banke pri tem zaračunavajo še stroške izvršbe in pogosto posežejo tudi po sredstvih, namenjenih preživetju, kot sta socialna pomoč ali otroški dodatek.
Se še spomnite nekoč ugledne Prešernove družbe? Danes nima niti poštnega predala več, knjige pa prodaja Knjigarna PD. Pri tej je naša poslušalka že aprila lani naročila in plačala nov priročnik o zdravem življenju, ki naj bi izšel kmalu zatem, maja, a ga še vedno ni prejela. Na telefonski številki knjigarne se oglaša le odzivnik. Konec decembra lani so jo iz založbe le poklicali in ji povedali, da mora naročiti še eno knjigo, če želi dobiti že plačano. Pojasnili so ji, da "pač tako v Sloveniji je" ...
Minulo leto smo v oddaji obravnavali široko paleto problemov. Od težav potrošnikov do osebnih stečajev in izbrisov z zavoda za zaposlovanje do tega, da so nekateri otroci v Sloveniji še naprej prisiljeni piti onesnaženo vodo in da voda ni zasebna lastnina. Pri tem smo opozarjali na napake in anomalije, odgovorni pa so nam pri tem postregli z marsikatero obljubo, nas pošiljali ribarit v kalne vode in nas prekinjali med snemanjem. A vprašanja smo postavljali še naprej in tudi letos jih bomo. Še prej pa smo preverili, kako so se razpletle nekatere zgodbe, na katere smo opozorili v letu 2013.
Zakaj prihaja do nerazumnih podražitev in dvojnega zaračunavanja storitev? Raziskujemo primere podražitve omrežnine v Domžalah, dvakratno zaračunavanje storitve pri Telemachu in poračun premije pri Vzajemni.
Saga s prodajo lesnega giganta Novoles se nadaljuje. Nekdanji delavci pa čakajo na oživitev proizvodnje.
Dve leti po podpisu Slovenija še vedno ni ratificirala Konvencije Sveta Evrope o nasilju nad ženskami. Je pa lani s spremembo kazenskega zakonika naredila velik korak nazaj – grožnje se ne preganjajo več po uradni dolžnosti, ampak gre za pregon na zasebno tožbo. Toda grožnje bi morali jemati resno.
Kaj se dogaja v domu, ki je bil ustanovljen z namenom spodbujanja odličnosti, znanosti in pomoči ustanovam.
Nova evropska direktiva čezmejnega zdravljenja v tujini, po kateri si lahko bolniki sami izberejo zdravljenje v katerikoli državi Evropske unije, prinaša marsikatero novost. Ali to pomeni, da je zdaj pot do vseh zdravstvenih storitev lažja? Kdaj je za zdravljenje potrebna odobritev zdravstvene zavarovalnice in v kolikšni višini ta povrne stroške zdravljenja? Odgovarjala je Eva Godina z ZZZS …
Afriški migranti prihajajo v Evropo lačni, žejni in bosi. Izčrpani od dolge poti si lahko oddahnejo, ker niso utonili ali pa že prej omagali v začaranem krogu, v katerem si jih med seboj podajajo tihotapci z ljudmi. Evropska migracijska politika tihotapcem omogoča dvigovanje cen v nebo. Evropska trdnjava si, razen ob največjih tragedijah, zatiska oči pred pravim morjem tragedij ljudi, ki se masovno utapljajo pred našimi skupnimi evropskimi vrati. Zidovi utrdbe Evropske unije so stvar vseh Evropejcev, ne le bruseljskih birokratov.
Pošta, kot smo jo pozanli zadnjih nekaj desetletij, se ruši. Pošta Slovenije je v fazi prestrulturiranja, kar lahko pomeni odpovedi. Nove podružnice pa bodo tudi v trgovinah in lokalih.
... tako bi namreč lahko sklepali glede na dogajanje v izolskem domu upokojencev. V njem že od julija lani bijejo neizprosno bitko za mesto direktorja. Preplet lokalnih, političnih in drugih interesov ustvarja negotovost, ki jo čutijo tako zaposleni kot stanovalci. Člani sveta doma pa opozarjajo na domnevne nepravilnosti pri investicijah, a do danes od vodstva še niso uspeli dobiti dokumentov in pojasnil, ki bi dvome lahko odpravili ali potrdili. Preverili smo tudi, kaj se dogaja v ptujskem domu upokojencev Ptuj. Sin enega od stanovalcev se že leta trudi dokazati, da njegovemu očetu zaračunavajo previsoke zneske ...
Nekatera podjetja svoje izdelke prodajajo tudi na nepošten način. Čedalje bolj zavajajoča je zlasti prodaja po telefonu. Po sledi prodaje mobilnega paketa podjetja Tušmobil je šel Marjan Jerman.
Kriterij najnižje cene pri javnih naročilih večkrat botruje temu, da je izbrana ponudba nižja od tiste, po kateri bi bilo mogoče zakonito poplačati delavce. Ti se, potem ko zahtevajo svoje pravice, soočajo z izsiljevanjem, grožnjami in prevarami.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Neveljaven email naslov