Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ljubljansko avtobusno postajo, takšno kot jo vidimo in uporabljamo danes, so uredili leta 1961 in od takrat se njena podoba ni kaj dosti spremenila. Število potnikov v domačem in mednarodnem prometu vsako leto narašča, zastarelost infrastrukture pa je vsako leto bolj izrazita. Razlog je v pričakovanju nove, sodobne postaje, ki naj bi jo ob Vilharjevi cesti v Ljubljani dobili leta 2019. Kaj pa do takrat?
Podoba avtobusne postaje v Ljubljani se ni spremenila od leta 1961. Ne preseneča, da odzivi turistov niso najboljši
Ljubljansko avtobusno postajo, takšno kot jo vidimo in uporabljamo danes, so uredili leta 1961 in od takrat se njena podoba ni kaj dosti spremenila. Število potnikov v domačem in mednarodnem prometu vsako leto narašča, zastarelost infrastrukture pa je vsako leto bolj izrazita. Razlog je v pričakovanju nove, sodobne postaje, ki naj bi jo ob Vilharjevi cesti v Ljubljani dobili leta 2019.
“Stanje v javnem prevozu je v Sloveniji katastrofalno in to se še najbolj drastično vidi v urejenosti avtobusne postaje.” Podžupan Ljubljane profesor Janez Koželj
“Potnikom so povsod dani neki osnovni standardi, da imajo streho nad glavo, da lahko v hladu počakajo na avtobus, da imajo zagotovljene tiste osnovne potrebe, ki bi morale biti norma. Ljubljanska postaja pa ne nudi ničesar,” je prepričan Janez Koželj. Z njim se strinjajo tudi naključni anketiranci, ki opozarjajo tudi na nekatere druge težave, ki pestijo avtobusno postajo v prestolnici. Dolge čakalne vrste, površni vozni redi in neurejenost postajališč so le nekateri izmed izpostavljenih problemov.
Na avtobusni postaji Ljubljana letno prepeljejo tri milijone ljudi, številka pa podobno kot število turistov vztrajno raste. Kopičijo se tudi težave, direktor avtobusne postaje Ljubljana Marjan Kotar pa je vseeno prepričan, da potnikom zagotavljajo kakovostno storitev:
“Zaenkrat je prostora dovolj, trudimo se, da je ponudba za potnike čimbolj kvalitetna, potniki pa zadovoljni, kar glede na naše evidence tudi so. Odzivi turistov pa seveda niso najboljši.”
Potencial Ljubljane prepoznajo tudi tuji prevozniki, vendar z infrastrukturo niso zadovoljni, saj si za svoje potnike želijo veliko več. Poslovni direktor Flixbusa za osrednjo in vzhodno Evropo Dejan Čebohin z žalostjo ugotavlja, da pripombe na njihove storitve prihajajo iz naslova, na katerega nimajo vpliva. “Infrastrukturne rešitve avtobusne postaje Ljubljana niso primerne, še posebej pa ne za glavno mesto Slovenije.”
Marjan Kotar zagotavlja, da v igri večjih partnerjev pri izgradnji nove avtobusne postaje kljub njihovi pripravljenosti za sodelovanje, nimajo vpliva. Novi naročniki Prime Capital še vedno urejajo razmerje s prejšnjim, torej Trigranitom. S Slovenskih železnic, lastnikom parcel, še sporočajo, da pogajanja potekajo in da finančna konstrukcija še ni dogovorjena, bodo pa dela na Vilharjevi ulici stekla prihodnje leto, postaja pa naj bi bila zgrajena do leta 2019.
Medtem pa trenutna postaja kot vse kaže ne bo doživela svetlejših časov, saj naj bi bila investicija glede na gradnjo nove postaje previsoka. Janez Koželj je vseeno prepričan, da bi nekaj morali storiti, saj “vedno več potnikov leži na tleh, to je dno, nižje ne moremo iti.”
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Ljubljansko avtobusno postajo, takšno kot jo vidimo in uporabljamo danes, so uredili leta 1961 in od takrat se njena podoba ni kaj dosti spremenila. Število potnikov v domačem in mednarodnem prometu vsako leto narašča, zastarelost infrastrukture pa je vsako leto bolj izrazita. Razlog je v pričakovanju nove, sodobne postaje, ki naj bi jo ob Vilharjevi cesti v Ljubljani dobili leta 2019. Kaj pa do takrat?
Podoba avtobusne postaje v Ljubljani se ni spremenila od leta 1961. Ne preseneča, da odzivi turistov niso najboljši
Ljubljansko avtobusno postajo, takšno kot jo vidimo in uporabljamo danes, so uredili leta 1961 in od takrat se njena podoba ni kaj dosti spremenila. Število potnikov v domačem in mednarodnem prometu vsako leto narašča, zastarelost infrastrukture pa je vsako leto bolj izrazita. Razlog je v pričakovanju nove, sodobne postaje, ki naj bi jo ob Vilharjevi cesti v Ljubljani dobili leta 2019.
“Stanje v javnem prevozu je v Sloveniji katastrofalno in to se še najbolj drastično vidi v urejenosti avtobusne postaje.” Podžupan Ljubljane profesor Janez Koželj
“Potnikom so povsod dani neki osnovni standardi, da imajo streho nad glavo, da lahko v hladu počakajo na avtobus, da imajo zagotovljene tiste osnovne potrebe, ki bi morale biti norma. Ljubljanska postaja pa ne nudi ničesar,” je prepričan Janez Koželj. Z njim se strinjajo tudi naključni anketiranci, ki opozarjajo tudi na nekatere druge težave, ki pestijo avtobusno postajo v prestolnici. Dolge čakalne vrste, površni vozni redi in neurejenost postajališč so le nekateri izmed izpostavljenih problemov.
Na avtobusni postaji Ljubljana letno prepeljejo tri milijone ljudi, številka pa podobno kot število turistov vztrajno raste. Kopičijo se tudi težave, direktor avtobusne postaje Ljubljana Marjan Kotar pa je vseeno prepričan, da potnikom zagotavljajo kakovostno storitev:
“Zaenkrat je prostora dovolj, trudimo se, da je ponudba za potnike čimbolj kvalitetna, potniki pa zadovoljni, kar glede na naše evidence tudi so. Odzivi turistov pa seveda niso najboljši.”
Potencial Ljubljane prepoznajo tudi tuji prevozniki, vendar z infrastrukturo niso zadovoljni, saj si za svoje potnike želijo veliko več. Poslovni direktor Flixbusa za osrednjo in vzhodno Evropo Dejan Čebohin z žalostjo ugotavlja, da pripombe na njihove storitve prihajajo iz naslova, na katerega nimajo vpliva. “Infrastrukturne rešitve avtobusne postaje Ljubljana niso primerne, še posebej pa ne za glavno mesto Slovenije.”
Marjan Kotar zagotavlja, da v igri večjih partnerjev pri izgradnji nove avtobusne postaje kljub njihovi pripravljenosti za sodelovanje, nimajo vpliva. Novi naročniki Prime Capital še vedno urejajo razmerje s prejšnjim, torej Trigranitom. S Slovenskih železnic, lastnikom parcel, še sporočajo, da pogajanja potekajo in da finančna konstrukcija še ni dogovorjena, bodo pa dela na Vilharjevi ulici stekla prihodnje leto, postaja pa naj bi bila zgrajena do leta 2019.
Medtem pa trenutna postaja kot vse kaže ne bo doživela svetlejših časov, saj naj bi bila investicija glede na gradnjo nove postaje previsoka. Janez Koželj je vseeno prepričan, da bi nekaj morali storiti, saj “vedno več potnikov leži na tleh, to je dno, nižje ne moremo iti.”
Po letih opozarjanja, da je v Sloveniji nujno sistemsko urediti osebno asistenco, je skupina invalidskih organizacij, združenih v Mrežo za dezinstitucionalizacijo, pripravila nov predlog zakona o osebni asistenci.
Po letih opozarjanja, da je v Sloveniji nujno sistemsko urediti osebno asistenco, je skupina invalidskih organizacij, združenih v Mrežo za dezinstitucionalizacijo, pripravila nov predlog zakona o osebni asistenci.
Po letih opozarjanja, da je v Sloveniji nujno sistemsko urediti osebno asistenco, je skupina invalidskih organizacij, združenih v Mrežo za dezinstitucionalizacijo, pripravila nov predlog zakona o osebni asistenci.
Zakaj moramo imeti za rušenje starih objektov projektno dokumentacijo in kaj je z rušenjem objektov, ki so pod spomeniškim varstvom? O birokratskih postopkih Marjan Jerman.
Zakaj moramo imeti za rušenje starih objektov projektno dokumentacijo in kaj je z rušenjem objektov, ki so pod spomeniškim varstvom? O birokratskih postopkih Marjan Jerman.
Od odpisa dolgov do novega sistema izvršb v letu 2015 Primeri kažejo, da civilna družba rešuje res velikanske življenjske stiske namesto socialnega sistema, ki je kljub neštetim opozorilom strokovnjakov in medijev še zmeraj zbirokratiziran
Med čebelarji se najmanj že desetletje javno šepeta o uporabi in prodaji spornih, neregistriranih zdravil za zatiranje varoje pri čebelah; najnovejše razkritje o zdravju nevarnih kemikalijah v slovenskem medu in še zlasti satju pa je vrglo slabo luč na celotno slovensko čebelarstvo dejavnost. Kako varen je slovenski med, kako poučeni so čebelarji in zakaj je uspelo dvomljivemu trgovcu kar deset let izigravati inšpektorje, smo raziskovali v oddaji Kje pa vas čevelj žuli?
To nedeljo bomo spet šli na referendum. Že drugič bomo odločali o izenačitvi pravic istospolnih in raznospolnih parov, tokrat po novih pravilih. Cena, ki jo bomo plačali, ni le tri milijone evrov, ampak tudi porast sovražnega govora. Prvič se je zgodilo, da je morala javna RTV nastop enega izmed organizatorjev kampanje prekrivati s piski. O tem bosta govorila Lado Ambrožič, varuh pravic gledalcev in poslušalcev, ter Dušan Vučko, direktor državne volilne komisije.
Vse večji del nakupov potrošniki opravijo v spletnih trgovinah. Te omogočajo enostavno poslovanje, personalizirano izkušnjo in mnogokrat tudi nižje cene, a ob morebitnih težavah z blagom lahko kupec zaide tudi v zapletene postopke uveljavljanja garancije ali vračila kupnine. Tržni inšpektorat je v zadnjem letu opravil poostren nadzor nad 80 slovenskimi spletnimi trgovinami in skoraj v vseh primerih so odkrili nepravilnosti. Katerih pasti se je treba izogibati pri poslovanju s tujimi spletnimi trgovinami, kako zakonodaja ščiti potrošnike in na katere institucije se ti lahko obrnejo v težavah?
Delilniki toplote so lastnike stanovanj v večstanovanjskih stavbah ob vgradnji v povprečju stali približno 160 evrov. Dobra tretjina vprašanih v nedavni raziskavi o energetski učinkovitosti Slovenije zdaj plačuje nižje stroške ogrevanja kot prej, skoraj 20 odstotkov jih plačuje več. Delež teh so želeli na Ministrstvu za infrastrukturo zmanjšati s sprejetjem novega pravilnika o delitvi stroškov, ki je začel veljati prejšnji mesec. Kritik je veliko, številni menijo, da pravilnik stanovalce namesto k varčevanju spodbuja k pretiranemu gretju. V primeru, da pri večini stanovalcev delilniki pokažejo manj kot 40 odstotkov povprečja porabljene energije v stavbi, se namreč domneva, da podatkov ni, in tako vsi stanovalci ogrevanje plačajo po kvadraturi.
Krajani Škofljice in Lavrice so nad predlagano gradnjo štiripasovnice na Dolenjski cesti ogorčeni, saj da bo grobo posegla v njihov življenjski prostor. A o tripasovnici ali obvoznici lahko zgolj sanjajo.
Nedvomno prinaša elektronska oblika receptov za zdravila številne prednosti pred dosedanjo, papirnato. Vendar pa se je kljub dolgoletnim pripravam in prehodnem roku ob uvedbi zatikalo tako v lekarnah kot v zdravniških ordinacijah. Kaj je šlo narobe in kako je sistem pripravljen na skorajšnjo vključitev bolnišnic in uvedbo elektronskih napotnic, izvidov in druge oblike komunikacije v zdravstvu?
V Kranju je moralo svoja vrata zapreti še eno samoniklo kulturno prizorišče. Štiri leta delujoči Trainstation Squat, kjer so na leto izvedli približno 140 dogodkov, ni izpolnjeval inšpekcijskih pogojev. Največje mesto na Gorenjskem, kjer je mladinsko organiziranje podpovprečno razvito, tako spet nima nekomercialnega ali alternativnega prizorišča. Kaj to pomeni za kulturno sceno v Kranju in kakšne so mogoče rešitve za pisano stavbo ob železniški postaji?
Vaščani zgornjega dela vasi Brezovica v občini Metlika imajo velike težave s cesto, ki pelje do njihovih hiš in večkrat prečka državno mejo. Nekaj sto metrov namreč poteka po slovenskem ozemlju pa spet po hrvaškem pa spet slovenskem?
Organizacija in pomoč tako velikemu številu prihajajočih migrantov in beguncev, ki prečkajo Slovenijo, so na robu zmogljivosti. Sprejemni in nastanitveni centri pokajo po šivih, a zagotavljanje zavetja, hrane in osnovnih življenjskih potreb izčrpanim prebežnikom je človeška obveza. Je organizacija prostovoljcev, ki se trudijo po najboljših močeh ustrezna, jih je dovolj, so ustrezno usposobljeni? O izkušnjah bodo govorili prostovoljni humanitarni delavci sami, odgovore pa bomo iskali tudi pri predstavnici Rdečega križa Slovenije.
Dolgo pričakovan projekt odpisa dolgov socialno najšibkejšim dober teden pred iztekom kaže na nepričakovano pičel odziv. So bila res kriva le previsoka pričakovanja, ali pa zakonska podlaga ni zaznala bistva problemov in so zato brez možnosti za odpis ostali tudi tisti, ki ga najbolj potrebujejo? Kaj je šlo narobe in ali je v zadnjih dneh pred iztekom mogoče še kaj popraviti?
Po veljavni uredbi bodo obvezani vsi, ki nimajo svojih objektov-hiš priključenih na javno kanalizacijsko omrežje, do 31. decembra 2017 na lastne stroške zgraditi svoje čistilne naprave. Takšna naprava stane nekaj tisoč evrov. Sedaj so svoj lonček primaknila še nekatera komunalna podjetja, saj lastnike takšnih objektov silijo k podpisu pogodbe o pregledu in odvozu odpadnih voda, čeprav zakon tega ne predvideva.
Lastnike hiš v bližini ponora Jačka v središču Logatca, kamor se stekajo prečiščene odplake iz tamkajšnje posodobljene in razširjene komunalne čistilne naprave, razburjajo večkratni pojavi snovi različnih barv, ki s temi vodami ponikajo v kraško podzemlje. Moti jih tudi hrup, ki ga povzroča naprava, na občini pa zagotavljajo, da bo ta po zaključku poskusnega obratovanja delovala povsem nemoteče.
Preventivne preglede za otroke in mladostnike iz Selške in Poljanske doline bodo do nadaljnjega opravljali pediatri v škofjeloškem zdravstvenem domu. Strokovni kolegij za pediatrijo je namreč ocenil, da četudi obnovljeni, prostori zdravstvenih domov niso ustrezni.
Neveljaven email naslov