Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji je več kot 90 tisoč samostojnih podjetnikov. Med njimi so tudi prodajalke v kioskih in trafikah, ki jih boste slišali v današnji oddaji. Za mizerno plačilo delajo po 300 ur na mesec, dopusta in bolniške odsotnosti ne poznajo. Druge izbire, kot je odprtje s.p.-ja, niso imeli. Podobno doživljajo tudi številni visoko izobraženi samostojni podjetniki, kot so lektorice in lektorji.
V Sloveniji je več kot 90 tisoč samostojnih podjetnikov. Med njimi so tudi prodajalke v kioskih in trafikah, ki za mizerno plačilo delajo po 300 ur na mesec
“Takrat si moral odpreti s. p. ali pa iti stran. Ni bilo druge izbire. Vse je bilo plačano – bolniška, dopust, prehrana, prevoz. Zdaj je pa porazno,” opisuje odsotnost izbire v devetdesetih letih prodajalka v eni od trafik podjetja Delo prodaja. Zdaj dela vsak dan po 11 ur, v trafiki je tudi ob sobotah, na mesec pa ne zasluži niti 500 evrov. Kdaj je bila nazadnje na dopustu, se ne spomni.
“Počutim se porazno. Ne glede na to, da smo prodajalci še vedno dobre volje pred strankami, mislim, da nam pojenjajo zadnje moči.”
Prodajalka iz trafike 3dva se je svojega položaja zares zavedela, ko je zbolela. “Moraš delati. Vprašala sem, ali lahko zaprem ali skrajšam odpiralni čas, pa so rekli, da ne. Delam približno 13 ur na dan. Plačilo je odvisno od prometa, ni nobene osnove. Če bi zbolela en mesec, bi to zame pomenilo bankrot. Na mesec naredim več kot 300 ur. V šestih letih še nisem bila na dopustu. Tudi moji otroci ne poznajo dopusta.”
Marko Funkl iz Sindikata prekarcev pravi, da gre v resnici za prodajalce, ne samostojne podjetnike.
“Ljudje nimajo vpliva na to, kaj in po kakšni ceni prodajajo, po kakšni ceni dobavljajo, ob katerih urah so odprti. Tako rekoč so izpolnjeni vsi pogoji delovnega razmerja.”
Ob podatku, da se število brezposelnih zmanjšuje, Funkl opozori, da se število revnih zaposlenih, predvsem samostojnih podjetnikov, veča. “To je posledica fleksibilizacije in prekarizacije trga dela.” Pred tem niso zaščiteni niti visoko izobraženi samostojni podjetniki, na primer lektorji in prevajalci. “Kako je mogoče, da v Državnem zboru spišejo zakon ali na ministrstvu najamejo najboljše odvetnike, da dajo svoja mnenja, in jih pošteno plačajo, izberejo pa najcenejšega lektorja?”
Funkl meni, da bi morali uzakoniti minimalne urne postavke in standarde za določene poklice. Predsednica Lektorskega društva Slovenije Kristina M. Pučnik pravi, da je cena lektoriranja na trgu tudi samo evro na avtorsko stran.
“Profesionalni lektor, ki ima s. p., se ne more preživljati tako, da lektorira za en evro. Lahko bi se, če bi v mesecu lektoriral vsaj 1000, 1500 strani, to je pa nemogoče.”
Številni samozaposleni ne zaslužijo dovolj niti za plačilo prispevkov. Odvetnica Marjeta Matjašič opozarja, da je osnova za plačilo prispevkov dobiček, ki ga ustvarijo. “Oziroma v vsakem primeru je zavarovalna osnova 60 odstotkov povprečne letne plače zaposlenih. Veliko samozaposlenih ne dosega takega fiktivnega prihodka in potem pristanejo v vrtincu blokad in rubežev finančne uprave. Ta znesek je določen kot neka domneva, kot fikcija.”
Funkl opozori, da ti prispevki za pokojninsko, zdravstveno in starševsko zavarovanje znašajo najmanj 350 evrov na mesec.
“Država predstavlja, da boš teh 350 evrov v vsakem primeru zaslužil.”
Tobačna Ljubljana zaradi neporavnanih obveznosti podjetju Delo prodaja ne dostavlja blaga. “Trafikanti bodo zaradi tega imeli na koncu nižji izračun izplačila. Dobili bodo na primer 450 evrov. 350 jih bodo morali na začetku dati za prispevke, drugače se jim bodo z izvršbo usedli na račun. Največja težava pa so bolezni. Kaj se zgodi, ko s. p., ki že tako komaj pride iz meseca v mesec, zboli. Ne samo, da mora plačati 350 evrov, ne zasluži nič in vse svoje delo mora odpovedati. Delo te ne bo počakalo, tebi pa se dolg do države kopiči. Namesto bolniškega nadomestila se ti dela dolg do države in nimaš nič dati za v lonec.”
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
V Sloveniji je več kot 90 tisoč samostojnih podjetnikov. Med njimi so tudi prodajalke v kioskih in trafikah, ki jih boste slišali v današnji oddaji. Za mizerno plačilo delajo po 300 ur na mesec, dopusta in bolniške odsotnosti ne poznajo. Druge izbire, kot je odprtje s.p.-ja, niso imeli. Podobno doživljajo tudi številni visoko izobraženi samostojni podjetniki, kot so lektorice in lektorji.
V Sloveniji je več kot 90 tisoč samostojnih podjetnikov. Med njimi so tudi prodajalke v kioskih in trafikah, ki za mizerno plačilo delajo po 300 ur na mesec
“Takrat si moral odpreti s. p. ali pa iti stran. Ni bilo druge izbire. Vse je bilo plačano – bolniška, dopust, prehrana, prevoz. Zdaj je pa porazno,” opisuje odsotnost izbire v devetdesetih letih prodajalka v eni od trafik podjetja Delo prodaja. Zdaj dela vsak dan po 11 ur, v trafiki je tudi ob sobotah, na mesec pa ne zasluži niti 500 evrov. Kdaj je bila nazadnje na dopustu, se ne spomni.
“Počutim se porazno. Ne glede na to, da smo prodajalci še vedno dobre volje pred strankami, mislim, da nam pojenjajo zadnje moči.”
Prodajalka iz trafike 3dva se je svojega položaja zares zavedela, ko je zbolela. “Moraš delati. Vprašala sem, ali lahko zaprem ali skrajšam odpiralni čas, pa so rekli, da ne. Delam približno 13 ur na dan. Plačilo je odvisno od prometa, ni nobene osnove. Če bi zbolela en mesec, bi to zame pomenilo bankrot. Na mesec naredim več kot 300 ur. V šestih letih še nisem bila na dopustu. Tudi moji otroci ne poznajo dopusta.”
Marko Funkl iz Sindikata prekarcev pravi, da gre v resnici za prodajalce, ne samostojne podjetnike.
“Ljudje nimajo vpliva na to, kaj in po kakšni ceni prodajajo, po kakšni ceni dobavljajo, ob katerih urah so odprti. Tako rekoč so izpolnjeni vsi pogoji delovnega razmerja.”
Ob podatku, da se število brezposelnih zmanjšuje, Funkl opozori, da se število revnih zaposlenih, predvsem samostojnih podjetnikov, veča. “To je posledica fleksibilizacije in prekarizacije trga dela.” Pred tem niso zaščiteni niti visoko izobraženi samostojni podjetniki, na primer lektorji in prevajalci. “Kako je mogoče, da v Državnem zboru spišejo zakon ali na ministrstvu najamejo najboljše odvetnike, da dajo svoja mnenja, in jih pošteno plačajo, izberejo pa najcenejšega lektorja?”
Funkl meni, da bi morali uzakoniti minimalne urne postavke in standarde za določene poklice. Predsednica Lektorskega društva Slovenije Kristina M. Pučnik pravi, da je cena lektoriranja na trgu tudi samo evro na avtorsko stran.
“Profesionalni lektor, ki ima s. p., se ne more preživljati tako, da lektorira za en evro. Lahko bi se, če bi v mesecu lektoriral vsaj 1000, 1500 strani, to je pa nemogoče.”
Številni samozaposleni ne zaslužijo dovolj niti za plačilo prispevkov. Odvetnica Marjeta Matjašič opozarja, da je osnova za plačilo prispevkov dobiček, ki ga ustvarijo. “Oziroma v vsakem primeru je zavarovalna osnova 60 odstotkov povprečne letne plače zaposlenih. Veliko samozaposlenih ne dosega takega fiktivnega prihodka in potem pristanejo v vrtincu blokad in rubežev finančne uprave. Ta znesek je določen kot neka domneva, kot fikcija.”
Funkl opozori, da ti prispevki za pokojninsko, zdravstveno in starševsko zavarovanje znašajo najmanj 350 evrov na mesec.
“Država predstavlja, da boš teh 350 evrov v vsakem primeru zaslužil.”
Tobačna Ljubljana zaradi neporavnanih obveznosti podjetju Delo prodaja ne dostavlja blaga. “Trafikanti bodo zaradi tega imeli na koncu nižji izračun izplačila. Dobili bodo na primer 450 evrov. 350 jih bodo morali na začetku dati za prispevke, drugače se jim bodo z izvršbo usedli na račun. Največja težava pa so bolezni. Kaj se zgodi, ko s. p., ki že tako komaj pride iz meseca v mesec, zboli. Ne samo, da mora plačati 350 evrov, ne zasluži nič in vse svoje delo mora odpovedati. Delo te ne bo počakalo, tebi pa se dolg do države kopiči. Namesto bolniškega nadomestila se ti dela dolg do države in nimaš nič dati za v lonec.”
Ta prostor je nevaren za nas, pravijo celjski otroci. Živijo s svincem, kadmijem, cinkom, kromom, ...
Poplave Drave v Podravju so od leta 2012 do danes povzročile že za skoraj 100 milijonov evrov škode na kmetijskih površinah, nihče razen kmetov in kakšnega župana pa se ni pretirano vznemirjal. Kaj šele ukrepal.
Namesto dolgih čakalnih vrst za sprejem v institucionalno varstvo bi ljudem morali zagotoviti samostojno življenje s podporo v skupnosti.
V kratki zgodovini samostojne Slovenije smo doživeli že številne absurde, ki so jih spisali uradniki. Žal so ti absurdi krojili usodo ljudi. In krojijo jo še danes. Prejšnji teden so Eritrejski prosilci za mednarodno zaščito opozorili na negativne odločbe, ki so jih prejeli pred novim letom. V njih je veliko izjemno nenavadnih ugotovitev. Pristojni organ na primer ugotavlja, da v Eritreji služenje vojaškega roka, ki traja nedoločen čas, uporabljajo kot sredstvo za pridobivanje delovne sile za celoten gospodarski sektor, da ujete dezerterje, ki jih brez dostopa do odvetnika obsodijo na vojaških sodiščih, lahko tudi izpustijo, če potrebujejo delovno silo, da je prisilno in obvezno delo koristno za skupno dobro.
Podjetje SpaceX naj bi v kratkem nad Zemljo poslalo več kot 12 000 satelitov, skupno načrtujejo mrežo več kot 42 000 satelitov, s katero želijo Zemljanom kjerkoli na planetu ponuditi širokopasoven dostop do interneta. A v ozadju, svarijo nekateri, naj bi bili predvsem komercialni interesi gradnje novega komunikacijskega monopola, glasna so tudi opozorila astronomov, da bomo s tem zapravili starodavno vrednoto temnega nočnega neba.
V Železnikih že več kot dvanajst let čakajo na celovite rešitve, ki bi zagotovile poplavno varnost v občini. Pristojni zagotavljajo, da projekt časovno še ni ogrožen, dokončan pa naj bi bil do leta 2023.
V letošnjem izboru oddaj Kje pa vas čevelj žuli bo svet hrematistične iluzije s svojimi toplimi in hkrati zelo ostrimi komentarji razblinil pater Karel Gržan, ki je prepričan, da se vse začne v odnosu do narave.
Letošnji pridelek industrijske konoplje kmetom ostaja v skladiščih, da jih bo rigorozno uvajanje evropske regulative uničilo, skrbi tudi proizvajalce izdelkov z izvečki CBD-ja.
Nevarni primeri zaostritve italijanske občinske politike do slovenske manjšine.
Splav je v Sloveniji v ustavo zapisana pravica, ki v sicer redkih primerih trči ob pravico ginekologov do ugovora vesti. Ženske izpostavljajo tudi primere, ko zdravstveno osebje poskuša vplivati na njihovo svobodno odločitev. O splavu v ustavni teoriji in vsakodnevni praksi tudi skozi osebno zgodbo mlade ženske.
Dobra dva meseca potem, ko so kranjski družinski zdravniki umaknili odpovedi, se kaj dosti ni spremenilo. Administrativne preobremitve ostajajo, družinskih zdravnikov še vedno primanjkuje, sistemskih rešitev ni na vidiku.
Kaj se pri nas dogaja z zavrnjenimi prosilci za mednarodno zaščito in kako učinkovit je pravzaprav sistem vračanja migrantov?
Zgodila sta se kar dva nasilna napada na ljudi LGTB. Povečano število nedemokratičnih, ekstremističnih, tudi nasilnih dejanj pa ni opazen samo v Sloveniji. Ali obstajajo zgodovinske vzporednice?
Kako pomembno je skupnostno upravljanje življenjskih virov pri prehodu v nizkoogljično družbo in zakaj je v boju proti podnebnim spremembam ključna solidarnost?
Starše enega od ljubljanskih vrtcev je presenetil obrazec za soglasje za nalaganje in hrambo fotografij otroka, za kar bi morali plačati deset evrov, zanje pa bi skrbel zunanji ponudnik.
Teromoelektrarna Šoštanj išče izvajalca za izdelavo projektne in investicijske dokumentacije za sosežig odpadkov, družba Salonit želi povečati količino odpadkov za sosežig. Zakaj za sosežig odpadkov veljajo drugačne mejne vrednosti kot za sežig v specializiranih sežigalnicah? Kakšne so zdravstvene posledice? Na ta vprašanja bodo odgovarjali Tanja Bolte z ministrstva za okolje in prostor, okoljski aktivist Uroš Macerl in predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa prof. dr. Metoda Dodič Fikfak.
V zadnjih letih se pojavlja vse več opozoril o škodljivosti radona v okolju, v katerem delujemo in živimo. Kot so nam povedali na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, naj bi bil radon vzrok za nastanek vsakega desetega raka pljuč pri nas, to pomeni, da zaradi izpostavljenosti radonu na leto zboli približno sto prebivalcev Slovenije. Katere regije v državi so še posebno ogrožene, kako lahko preverimo količino radona v svojem vsakdanjem okolju in kako naj ravnamo, če v prostorih izmerimo prevelike količine radona?
Pristojno ministrstvo se je v obdobju varčevalnih ukrepov zavezalo, da bo ob boljši gospodarski sliki sredstva za zahtevne socialnovarstvene programe vrnilo na isto raven kot pred krizo. Toda delavke in delavci v teh programih opozarjajo, da še zmeraj izgorevajo na plačah iz časa krize. Zakaj za delavce v socialnovarstvenih programih krize še vedno ni konec in zakaj je ministrstvo iz predloga proračuna obljubljena dodatna sredstva nenadoma izbrisalo? Ali to ogroža te programe? Odgovarja Gorazd Rečnik.
Oddaja Kje pa vas čevelj žuli je tokrat drugačna. O sprejemanju drugačnosti govorijo Ali R. Taha, migrant v Sloveniji, Miranda in Aljoša Škarper, par iz Prekmurja, kjer je Aljoša na invalidnem vozičku, Camilo Acosta Mendoza, Kolumbijec, ki je v Evropi postal klovn in Svetlana Slapšak, ki meni, da bi nacionalizem morali zdraviti.
Zahteva Eko kroga, naj Salonit Anhovo umakne študijo o sežiganju odpadkov v cementarnah, odpira veliko vprašanj. Imajo pravico do interepretacije okoljskih podatkov res samo pooblaščene ustanove? Kje bi morale biti meje teh interpretacij in kje meje pritiskov na okoljske organizacije?
Neveljaven email naslov