Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Medtem ko v dolini Soče umrljivost zaradi azbesta še zmeraj raste, v Anhovem zdaj sosežigajo odpadke, kot so gume, plastika, odpadna olja, topila. Zakaj se prebivalci kljub zagotovilom, da emisije ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti, bojijo izpustov, ki nastajajo pri sosežiganju odpadkov v cementarni Salonit Anhovo?
V dolini Soče so prebivalci zaskrbljeni zaradi izpustov pri "sosežiganju" odpadkov
Število mezoteliomov zaradi azbesta se v Anhovem še zmeraj viša. Helena Markič je 30 let delala v splošni ambulanti, v katero so prihajali delavci iz Salonita. “Spremljaš ljudi, ki umirajo, potem se ti to začne dogajati tudi v družini. Jaz sem izgubila štiri sorodnike. Naši organizmi so načeti zaradi vpliva azbesta, zdaj pa bomo zastrupljeni še z drugimi strupi. To je velika krivica.”
V Anhovem namreč zdaj ‘sosežigajo’ odpadke. Upokojena medicinska sestra meni, da je strah pred tem upravičen, saj se tudi azbestna bolezen ne pojavi takoj. “In nihče še ni raziskal, kako vplivajo vsi ti strupi na zdravje ljudi, ki je že prizadeto zaradi azbesta.”
“Mi se borimo za naše otroke in vnuke, da ne bi morali dati skozi take kalvarije, kot smo jo mi.”
“Mi se borimo za naše otroke in vnuke, da ne bi morali dati skozi take kalvarije, kot smo jo mi,” pravi Slavica Bavdaž, prav tako azbestna bolnica.
Zaradi delovanja Salonita se je dobesedno trgovalo s smrtjo. Medicinska sestra Helena Markič se spominja, da je zdravnika vprašala, zakaj v proizvodnjo azbesta še naprej pošilja delati ljudi, ki že imajo spremembe na pljučih. “Je rekel: ‘Helena, kaj naj naredim? Naj pošljemo druge, zdrave? Pošljemo nekoga mlajšega?’ Nekoga se je moralo žrtvovati, da se je zaščitilo drugega. Bilo je težko.”
V društvu EKO Anhovo in dolina Soče imajo samo eno željo – da bi zdaj živeli v normalnem okolju in da se ne bi ponovila tragedija iz preteklosti, za katero nihče ne odgovarja. Ob prepovedi azbesta leta so prebivalci verjeli, da se je obdobje njihovega zastrupljanja končalo.
Bogomir Bavdaž: “Vse to, kar so zagotavljali, da ne bodo počeli, jim je ARSO dovolil. Sežigajo lahko 88 stvari.”
V Salonitu odgovarjajo, se za vse spojine izvaja monitoring in da so emisije občutno pod mejnimi vrednostmi.
Franc Bevčar meni, da so glede na predpise, ljudje ob sežigalnici glede dovoljenih vrednosti bolj zaščiteni, kot ljudje ob cementarni, ki sosežiga odpadke. “Vem, da tovarna dela vse po zakonu, mi menimo, da je z zakonom nekaj narobe.”
“Enako sem opozarjala že pred 25 leti. Gre za prošnjo politikom, naj področja, ki so ekološko onesnažena, obravnavajo drugače, kot tista, ki so bila nedotaknjena.”
Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak spomni, da so bile tudi pri azbestu dovoljene vrednosti zelo drugačne kot danes.
“Prej je bila dovoljena vrednost 172 delcev na cm3, danes je 0,01. In oboje so bile dovoljene vrednosti. Dovoljene koncentracije so samo nek konsenz politike in stroke.”
Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa izpostavi nujnost upoštevanja previdnostnega načela predvsem za mlade. “Enako sem opozarjala že pred 25 leti. Gre za prošnjo politikom, naj področja, ki so ekološko onesnažena, obravnavajo drugače, kot tista, ki so bila nedotaknjena. Ne glede na to, kar pravi Evropa. Pod nobenim pogojem se taka dolina ne bi smela onesnaževati niti s potencialnimi onesnaževalci. To pa zaradi tega, ker je ekološka dota preprosto prevelika. Take doline bi morala politika obravnavati posebej. V njih se ne bi smelo dovoliti potencialno nevarnih obratov.”
Sedem evropskih poslancev Igor Šoltes, Franc Bogovič, Tanja Fajon, Patricija Šulin, Romana Tomc, Ivo Vajgl ter Milan Zver se je prejšnji teden odzvalo na pozive civilne iniciative EKO Anhovo in dolina Soče ter Evropsko komisijo opozorilo na okoljske in zdravstvene težave Soške doline, povezane s sosežigom odpadkov v cementarni. Izrazili so zaskrbljenost nad podatki, ki jih je predstavilo društvo.
Prebivalci se med drugim bojijo, da bi se pri skladiščenju nevarnih odpadkov tudi v Anhovem lahko zgodil kak podoben izredni dogodek kot na Vrhniki. V Salonitu zagotavljajo, da ves čas skrbijo za primerno usposobljenost ljudi in stanje opreme. Zagotavljajo več sistemov požarne varnosti.
Člani civilne inciative EKO Anhovo in dolina Soče o tem, zakaj jih argumenti Salonita ne prepričajo, in tudi o pritiskih:
Cel pogovor s članom uprave Salonita Tomažem Vukom. Tudi o rezultatih monitoringov in tudi o upoštevanju previdnostnega načela in o tem, ali se v Anhovem lahko ponovi Vrhnika:
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Medtem ko v dolini Soče umrljivost zaradi azbesta še zmeraj raste, v Anhovem zdaj sosežigajo odpadke, kot so gume, plastika, odpadna olja, topila. Zakaj se prebivalci kljub zagotovilom, da emisije ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti, bojijo izpustov, ki nastajajo pri sosežiganju odpadkov v cementarni Salonit Anhovo?
V dolini Soče so prebivalci zaskrbljeni zaradi izpustov pri "sosežiganju" odpadkov
Število mezoteliomov zaradi azbesta se v Anhovem še zmeraj viša. Helena Markič je 30 let delala v splošni ambulanti, v katero so prihajali delavci iz Salonita. “Spremljaš ljudi, ki umirajo, potem se ti to začne dogajati tudi v družini. Jaz sem izgubila štiri sorodnike. Naši organizmi so načeti zaradi vpliva azbesta, zdaj pa bomo zastrupljeni še z drugimi strupi. To je velika krivica.”
V Anhovem namreč zdaj ‘sosežigajo’ odpadke. Upokojena medicinska sestra meni, da je strah pred tem upravičen, saj se tudi azbestna bolezen ne pojavi takoj. “In nihče še ni raziskal, kako vplivajo vsi ti strupi na zdravje ljudi, ki je že prizadeto zaradi azbesta.”
“Mi se borimo za naše otroke in vnuke, da ne bi morali dati skozi take kalvarije, kot smo jo mi.”
“Mi se borimo za naše otroke in vnuke, da ne bi morali dati skozi take kalvarije, kot smo jo mi,” pravi Slavica Bavdaž, prav tako azbestna bolnica.
Zaradi delovanja Salonita se je dobesedno trgovalo s smrtjo. Medicinska sestra Helena Markič se spominja, da je zdravnika vprašala, zakaj v proizvodnjo azbesta še naprej pošilja delati ljudi, ki že imajo spremembe na pljučih. “Je rekel: ‘Helena, kaj naj naredim? Naj pošljemo druge, zdrave? Pošljemo nekoga mlajšega?’ Nekoga se je moralo žrtvovati, da se je zaščitilo drugega. Bilo je težko.”
V društvu EKO Anhovo in dolina Soče imajo samo eno željo – da bi zdaj živeli v normalnem okolju in da se ne bi ponovila tragedija iz preteklosti, za katero nihče ne odgovarja. Ob prepovedi azbesta leta so prebivalci verjeli, da se je obdobje njihovega zastrupljanja končalo.
Bogomir Bavdaž: “Vse to, kar so zagotavljali, da ne bodo počeli, jim je ARSO dovolil. Sežigajo lahko 88 stvari.”
V Salonitu odgovarjajo, se za vse spojine izvaja monitoring in da so emisije občutno pod mejnimi vrednostmi.
Franc Bevčar meni, da so glede na predpise, ljudje ob sežigalnici glede dovoljenih vrednosti bolj zaščiteni, kot ljudje ob cementarni, ki sosežiga odpadke. “Vem, da tovarna dela vse po zakonu, mi menimo, da je z zakonom nekaj narobe.”
“Enako sem opozarjala že pred 25 leti. Gre za prošnjo politikom, naj področja, ki so ekološko onesnažena, obravnavajo drugače, kot tista, ki so bila nedotaknjena.”
Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak spomni, da so bile tudi pri azbestu dovoljene vrednosti zelo drugačne kot danes.
“Prej je bila dovoljena vrednost 172 delcev na cm3, danes je 0,01. In oboje so bile dovoljene vrednosti. Dovoljene koncentracije so samo nek konsenz politike in stroke.”
Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa izpostavi nujnost upoštevanja previdnostnega načela predvsem za mlade. “Enako sem opozarjala že pred 25 leti. Gre za prošnjo politikom, naj področja, ki so ekološko onesnažena, obravnavajo drugače, kot tista, ki so bila nedotaknjena. Ne glede na to, kar pravi Evropa. Pod nobenim pogojem se taka dolina ne bi smela onesnaževati niti s potencialnimi onesnaževalci. To pa zaradi tega, ker je ekološka dota preprosto prevelika. Take doline bi morala politika obravnavati posebej. V njih se ne bi smelo dovoliti potencialno nevarnih obratov.”
Sedem evropskih poslancev Igor Šoltes, Franc Bogovič, Tanja Fajon, Patricija Šulin, Romana Tomc, Ivo Vajgl ter Milan Zver se je prejšnji teden odzvalo na pozive civilne iniciative EKO Anhovo in dolina Soče ter Evropsko komisijo opozorilo na okoljske in zdravstvene težave Soške doline, povezane s sosežigom odpadkov v cementarni. Izrazili so zaskrbljenost nad podatki, ki jih je predstavilo društvo.
Prebivalci se med drugim bojijo, da bi se pri skladiščenju nevarnih odpadkov tudi v Anhovem lahko zgodil kak podoben izredni dogodek kot na Vrhniki. V Salonitu zagotavljajo, da ves čas skrbijo za primerno usposobljenost ljudi in stanje opreme. Zagotavljajo več sistemov požarne varnosti.
Člani civilne inciative EKO Anhovo in dolina Soče o tem, zakaj jih argumenti Salonita ne prepričajo, in tudi o pritiskih:
Cel pogovor s članom uprave Salonita Tomažem Vukom. Tudi o rezultatih monitoringov in tudi o upoštevanju previdnostnega načela in o tem, ali se v Anhovem lahko ponovi Vrhnika:
Neizbežno je, da bo privatizacijski val kmalu ujel tudi Telekom, z njim pa še hčerinsko podjetje Soline, ki kot koncesionar že 13 let zgledno skrbi za krajinski park Sečoveljske soline. Ko je bila v državi sprejeta odločitev o prodaji Telekoma, se nihče ni vprašal, kakšna usoda lahko zaradi novega lastnika čaka park. Država bo sicer ostala lastnica, a koncesijo za upravljanje bo z nakupom Telekoma dobil nov kupec. Kaj se bo zgodilo, če ne bo imel pravega odnosa do nedobičkonosnih in izjemno občutljivih solin, in kaj če mu država ne bo gledala pod prste? To ne skrbi samo tamkajšnjih prebivalcev, temveč vso slovensko javnost. Pa je skrb upravičena?
Po dolgih letih čakanja so tudi vaščani Tlak pri Šmarju Sap ali, če hočete na obrobju Ljubljane, dočakali izgradnjo glavnega kanalizacijskega voda. Iz občine Grosuplje so tako prejeli obvestilo o postopkih priključitve obstoječe stavbe na javno kanalizacijsko omrežje ter seveda odločbo o višini komunalnega prispevka za priključitev.
Osvajanje in obisk gora so priljubljena rekreacija številnih alpinistov, planincev in turnih smučarjev. Zahtevne, tudi plezalne ture in turno smučanje pa vodijo gorski vodniki, ki so povezani v Združenje slovenskih gorskih vodnikov.
Osvajanje in obisk gora so priljubljena rekreacija številnih alpinistov, planincev in turnih smučarjev. Zahtevne, tudi plezalne ture in turno smučanje pa vodijo gorski vodniki, ki so povezani v Združenje slovenskih gorskih vodnikov.
Na Gradišču nad Prvačino zaradi plazenja tal že več kot desetletje živijo v nenehnem strahu in negotovosti. Država, ki bi morala poskrbeti za sanacijo tega plazu velikega obsega, je sicer poskrbela za podporni zid, ki je nekoliko omilil drsenje zemljine, toda dela ostajajo nedokončana, pa tudi postavljene zaščite nihče ne vzdržuje.
Nekateri tuji turistični vodniki turistom v Ljubljani razlagajo, da je Narodna univerzitetna knjižnica zaradi značilne rdeče opeke zadnji ostanek komunistične arhitekture. Smo ena redkih držav, ki ima na glavnem trgu prestolnice spomenik pesniku, nekateri vodniki brez licence pa prosto po Prešernu pojasnjujejo, da gre za spomenik Marcu Polu. Turistična sezona se je že začela, samo v Ljubljani so marca zabeležili 23 odstotkov več nočitev kot v enakem mesecu lani. Ob vse večjem številu turistov pa narašča tudi število turističnih vodnikov iz tujine, ki brez vseh licenc turistom razkazujejo slovenske znamenitosti. Zakaj za tuje turistične vodnike veljajo drugačna pravila kot lokalne? Kdo je lahko turistični vodnik in kdo ne in zakaj sami sebi strižemo krila na področju turizma?
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je v letu 2014 v zakup in najem oddal skupno 54 803 hektarjev zemljišč in s tem ustvaril dobrih 7 milijonov in pol evrov prihodka. Če bi sodili samo po številkah, pobranih najemninah, bi lahko sklepali, da je sklad dober gospodar. A ni čisto tako: veliko zemljišč, s katerim upravlja sklad je zaraščenih, na mnogih stojijo počitniške prikolice, hiške in podobni objekti. Da nimajo pravega nadzora nad premoženjem pa priča tudi podatek, da je na enem od prvovrstnih kmetijskih zemljišč celo deponija gradbenega materiala. izvedeli pa ste tudi, kako do nadomestne vinjete, če sami zamenjate razbito vetrobransko steklo na avtomobilu. Je dovolj račun za vinjeto ali res potrebujemo še račun za zamenjavo vetrobranskega stekla?
Vsak si želi stara leta preživeti kar najlepše in v miru. Mnogi se zato odločijo za doživljenjsko oskrbo in na tistega, ki je pripravljen skrbeti zanje, prepišejo svoje premoženje. Naša poslušalka, devetdeset letna gospa, je storila prav to, a ker z oskrbo ni bila zadovoljna je hotela pogodbo preklicati. A ker pogodba ni bila natančno in jasno zapisana je ostala brez vsega.
Uspešnost varstva kulturne dediščine lahko presojamo tudi po številu uničenih spomenikov in zgrešenih rešitev. Strokovnjaki opozarjajo, da način organizacije spomeniško-varstvene službe pri nas omogoča nepregledno delovanje in da se je strokovnost pogosto popolnoma umaknila poslu. V oddaji Kje pa vas čevelj žuli boste izvedeli tudi, koliko zaposlenih Zavoda za varstvo kulturne dediščine ima popoldanski s. p. in zakaj se to vodstvu zavoda ne zdi problematično.
Zveza potrošnikov Slovenije je Telekom Slovenije pozvala, naj naročnikom vrne nesporni del škode, ki jo je povzročil z vsiljevanjem storitve ISDN, in najpozneje do 10. marca poda javni odgovor. Toda Telekom se za pozive ne zmeni in izkorišča vse pravne možnosti. Bodo kljub ugotovitvi Javne agencije za varstvo konkurence in potrditvi upravnega sodišča, da je Telekom zlorabljal prevladujoči položaj, odškodninski zahtevki zastarali, tako kot je že zastaral rok za izrek globe?
Zveza potrošnikov Slovenije je Telekom Slovenije pozvala, naj naročnikom vrne nesporni del škode, ki jo je povzročil z vsiljevanjem storitve ISDN, in najpozneje do 10. marca poda javni odgovor. Toda Telekom se za pozive ne zmeni in izkorišča vse pravne možnosti. Bodo kljub ugotovitvi Javne agencije za varstvo konkurence in potrditvi upravnega sodišča, da je Telekom zlorabljal prevladujoči položaj, odškodninski zahtevki zastarali, tako kot je že zastaral rok za izrek globe?
Žrtve so največkrat posojilojemalci z nizkimi prihodki, ki jih banke zavrnejo, posojilo pa vsemu navkljub nujno potrebujejo. Posojilodajalci jim zaračunavajo oderuške obresti, velike stroške odobritve in na pogodbah navajajo večkratnike dejanskih posojil. V zadnjem letu je policija zabeležila kar 700 takšnih primerov. Mnogi so na ta način ostali brez hiše ali stanovanja.
Pretekli teden je v Lendavi potekala javna tribuna Ustavimo fracking v Petišovcih. Pobudniki so zaskrbljeni zaradi postopka izdaje okoljevarstvenega soglasja za novo centralno plinsko postajo v Petišovcih. Ta naj bi predelovala plin, ki bi ga pridobivali s postopki fracking na petišovskem plinskem polju. Javnim ustanovam in vlagateljem vloge med drugim očitajo netransparentno informiranje in zahtevajo sprejetje posebne zakonodaje o frackingu.
Kakšna je strategija države do centrov sodela oziroma coworkinga? Na eni strani je finančno spodbudila odprtje novega coworking centra v Mariboru, kjer je že pred te obstajala dobro delujoča coworking skupnost, na drugi pa je negativno odgovorila na prošnjo ljubljanskega kreativnega centra Poligon, ki se zaradi visokih stroškov borijo za preživetje – še več, odgovorili so, naj se prijavljajo na razpise, ki pa jih za zdaj ni bilo. Bo država coworkingom priskočila na pomoč ali dopustila uničenje dobre prakse pomoči samozaposlenim?
Lani so po svetu v vetrne elektrarne investirali 100 milijard dolarjev. Če bi glede na število prebivalcev v vetrnice podobno vlagali tudi v Sloveniji, bi morali vanje vložiti okrog 30 milijonov. Toda, tako kot na področju sončnih elektrarn, v letu 2014 investicij nismo imeli. Na zemljevidu vetrnih elektrarn v Evropi predstavljamo belo liso. Po nekaterih ocenah bi pri nas lahko postavili več sto vetrnic, vendar tega ne počnemo. Najprej zaradi ptic, zdaj pa zaradi hrupa in strahu pred vplivi na zdravje.
O visokih zneskih na položnicah za ogrevanje pri zaprtih radiatorjih v Mariboru, odovarjamo pa tudi na vprašanje, kaj storiti, če vas Zavod za zaposlovanje napoti na sumljivo podjetje.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Po 25-ih letih so se v začetku decembra zgodile spremembe na čelu ptujskega doma za upokojence. Dolgoletno direktorico Kristino Dokl je ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak razrešila s položaja, novi svet zavoda pa je na to mesto imenoval Jožico Šemnički. Čeprav je ta v prvem mesecu glavnino svojega delovanja usmerila v normalizacijo razmer v dom, pa na dan prihajajo tudi podrobnosti zapuščine Kristine Dokl. Med bolj presenetljivimi je 11,5 milijona evrov presežka v poslovanju, kar je za javni neprofitni zavod izjemno visoka številka. Ali je bil ta presežek ustvarjen na zakonit način?
Vlagatelj na Drenovem Griču ni dobil gradbenega dovoljenja za naselje vrstnih hiš na poplavnem območju. Občina Vrhnika meni, da bi z graditvijo 78 vrstnih hiš drastično poslabšal poplavno stanje na obstoječih, pozidanih zemljiščih in s tem ogrozil življenja in premoženje v naselju. Toda upravno sodišče je ugotovilo nezakonitost alineje člena občinskega akta, zato je zadevo vrnilo v postopek upravni enoti, ki pa pri odločanju ne bo smela upoštevati negativne odločbe za izdajo vodnega soglasja, saj je ARSO ni izdal v predpisanem roku.
Neveljaven email naslov