Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Medtem ko v dolini Soče umrljivost zaradi azbesta še zmeraj raste, v Anhovem zdaj sosežigajo odpadke, kot so gume, plastika, odpadna olja, topila. Zakaj se prebivalci kljub zagotovilom, da emisije ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti, bojijo izpustov, ki nastajajo pri sosežiganju odpadkov v cementarni Salonit Anhovo?
V dolini Soče so prebivalci zaskrbljeni zaradi izpustov pri "sosežiganju" odpadkov
Število mezoteliomov zaradi azbesta se v Anhovem še zmeraj viša. Helena Markič je 30 let delala v splošni ambulanti, v katero so prihajali delavci iz Salonita. “Spremljaš ljudi, ki umirajo, potem se ti to začne dogajati tudi v družini. Jaz sem izgubila štiri sorodnike. Naši organizmi so načeti zaradi vpliva azbesta, zdaj pa bomo zastrupljeni še z drugimi strupi. To je velika krivica.”
V Anhovem namreč zdaj ‘sosežigajo’ odpadke. Upokojena medicinska sestra meni, da je strah pred tem upravičen, saj se tudi azbestna bolezen ne pojavi takoj. “In nihče še ni raziskal, kako vplivajo vsi ti strupi na zdravje ljudi, ki je že prizadeto zaradi azbesta.”
“Mi se borimo za naše otroke in vnuke, da ne bi morali dati skozi take kalvarije, kot smo jo mi.”
“Mi se borimo za naše otroke in vnuke, da ne bi morali dati skozi take kalvarije, kot smo jo mi,” pravi Slavica Bavdaž, prav tako azbestna bolnica.
Zaradi delovanja Salonita se je dobesedno trgovalo s smrtjo. Medicinska sestra Helena Markič se spominja, da je zdravnika vprašala, zakaj v proizvodnjo azbesta še naprej pošilja delati ljudi, ki že imajo spremembe na pljučih. “Je rekel: ‘Helena, kaj naj naredim? Naj pošljemo druge, zdrave? Pošljemo nekoga mlajšega?’ Nekoga se je moralo žrtvovati, da se je zaščitilo drugega. Bilo je težko.”
V društvu EKO Anhovo in dolina Soče imajo samo eno željo – da bi zdaj živeli v normalnem okolju in da se ne bi ponovila tragedija iz preteklosti, za katero nihče ne odgovarja. Ob prepovedi azbesta leta so prebivalci verjeli, da se je obdobje njihovega zastrupljanja končalo.
Bogomir Bavdaž: “Vse to, kar so zagotavljali, da ne bodo počeli, jim je ARSO dovolil. Sežigajo lahko 88 stvari.”
V Salonitu odgovarjajo, se za vse spojine izvaja monitoring in da so emisije občutno pod mejnimi vrednostmi.
Franc Bevčar meni, da so glede na predpise, ljudje ob sežigalnici glede dovoljenih vrednosti bolj zaščiteni, kot ljudje ob cementarni, ki sosežiga odpadke. “Vem, da tovarna dela vse po zakonu, mi menimo, da je z zakonom nekaj narobe.”
“Enako sem opozarjala že pred 25 leti. Gre za prošnjo politikom, naj področja, ki so ekološko onesnažena, obravnavajo drugače, kot tista, ki so bila nedotaknjena.”
Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak spomni, da so bile tudi pri azbestu dovoljene vrednosti zelo drugačne kot danes.
“Prej je bila dovoljena vrednost 172 delcev na cm3, danes je 0,01. In oboje so bile dovoljene vrednosti. Dovoljene koncentracije so samo nek konsenz politike in stroke.”
Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa izpostavi nujnost upoštevanja previdnostnega načela predvsem za mlade. “Enako sem opozarjala že pred 25 leti. Gre za prošnjo politikom, naj področja, ki so ekološko onesnažena, obravnavajo drugače, kot tista, ki so bila nedotaknjena. Ne glede na to, kar pravi Evropa. Pod nobenim pogojem se taka dolina ne bi smela onesnaževati niti s potencialnimi onesnaževalci. To pa zaradi tega, ker je ekološka dota preprosto prevelika. Take doline bi morala politika obravnavati posebej. V njih se ne bi smelo dovoliti potencialno nevarnih obratov.”
Sedem evropskih poslancev Igor Šoltes, Franc Bogovič, Tanja Fajon, Patricija Šulin, Romana Tomc, Ivo Vajgl ter Milan Zver se je prejšnji teden odzvalo na pozive civilne iniciative EKO Anhovo in dolina Soče ter Evropsko komisijo opozorilo na okoljske in zdravstvene težave Soške doline, povezane s sosežigom odpadkov v cementarni. Izrazili so zaskrbljenost nad podatki, ki jih je predstavilo društvo.
Prebivalci se med drugim bojijo, da bi se pri skladiščenju nevarnih odpadkov tudi v Anhovem lahko zgodil kak podoben izredni dogodek kot na Vrhniki. V Salonitu zagotavljajo, da ves čas skrbijo za primerno usposobljenost ljudi in stanje opreme. Zagotavljajo več sistemov požarne varnosti.
Člani civilne inciative EKO Anhovo in dolina Soče o tem, zakaj jih argumenti Salonita ne prepričajo, in tudi o pritiskih:
Cel pogovor s članom uprave Salonita Tomažem Vukom. Tudi o rezultatih monitoringov in tudi o upoštevanju previdnostnega načela in o tem, ali se v Anhovem lahko ponovi Vrhnika:
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Medtem ko v dolini Soče umrljivost zaradi azbesta še zmeraj raste, v Anhovem zdaj sosežigajo odpadke, kot so gume, plastika, odpadna olja, topila. Zakaj se prebivalci kljub zagotovilom, da emisije ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti, bojijo izpustov, ki nastajajo pri sosežiganju odpadkov v cementarni Salonit Anhovo?
V dolini Soče so prebivalci zaskrbljeni zaradi izpustov pri "sosežiganju" odpadkov
Število mezoteliomov zaradi azbesta se v Anhovem še zmeraj viša. Helena Markič je 30 let delala v splošni ambulanti, v katero so prihajali delavci iz Salonita. “Spremljaš ljudi, ki umirajo, potem se ti to začne dogajati tudi v družini. Jaz sem izgubila štiri sorodnike. Naši organizmi so načeti zaradi vpliva azbesta, zdaj pa bomo zastrupljeni še z drugimi strupi. To je velika krivica.”
V Anhovem namreč zdaj ‘sosežigajo’ odpadke. Upokojena medicinska sestra meni, da je strah pred tem upravičen, saj se tudi azbestna bolezen ne pojavi takoj. “In nihče še ni raziskal, kako vplivajo vsi ti strupi na zdravje ljudi, ki je že prizadeto zaradi azbesta.”
“Mi se borimo za naše otroke in vnuke, da ne bi morali dati skozi take kalvarije, kot smo jo mi.”
“Mi se borimo za naše otroke in vnuke, da ne bi morali dati skozi take kalvarije, kot smo jo mi,” pravi Slavica Bavdaž, prav tako azbestna bolnica.
Zaradi delovanja Salonita se je dobesedno trgovalo s smrtjo. Medicinska sestra Helena Markič se spominja, da je zdravnika vprašala, zakaj v proizvodnjo azbesta še naprej pošilja delati ljudi, ki že imajo spremembe na pljučih. “Je rekel: ‘Helena, kaj naj naredim? Naj pošljemo druge, zdrave? Pošljemo nekoga mlajšega?’ Nekoga se je moralo žrtvovati, da se je zaščitilo drugega. Bilo je težko.”
V društvu EKO Anhovo in dolina Soče imajo samo eno željo – da bi zdaj živeli v normalnem okolju in da se ne bi ponovila tragedija iz preteklosti, za katero nihče ne odgovarja. Ob prepovedi azbesta leta so prebivalci verjeli, da se je obdobje njihovega zastrupljanja končalo.
Bogomir Bavdaž: “Vse to, kar so zagotavljali, da ne bodo počeli, jim je ARSO dovolil. Sežigajo lahko 88 stvari.”
V Salonitu odgovarjajo, se za vse spojine izvaja monitoring in da so emisije občutno pod mejnimi vrednostmi.
Franc Bevčar meni, da so glede na predpise, ljudje ob sežigalnici glede dovoljenih vrednosti bolj zaščiteni, kot ljudje ob cementarni, ki sosežiga odpadke. “Vem, da tovarna dela vse po zakonu, mi menimo, da je z zakonom nekaj narobe.”
“Enako sem opozarjala že pred 25 leti. Gre za prošnjo politikom, naj področja, ki so ekološko onesnažena, obravnavajo drugače, kot tista, ki so bila nedotaknjena.”
Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak spomni, da so bile tudi pri azbestu dovoljene vrednosti zelo drugačne kot danes.
“Prej je bila dovoljena vrednost 172 delcev na cm3, danes je 0,01. In oboje so bile dovoljene vrednosti. Dovoljene koncentracije so samo nek konsenz politike in stroke.”
Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa izpostavi nujnost upoštevanja previdnostnega načela predvsem za mlade. “Enako sem opozarjala že pred 25 leti. Gre za prošnjo politikom, naj področja, ki so ekološko onesnažena, obravnavajo drugače, kot tista, ki so bila nedotaknjena. Ne glede na to, kar pravi Evropa. Pod nobenim pogojem se taka dolina ne bi smela onesnaževati niti s potencialnimi onesnaževalci. To pa zaradi tega, ker je ekološka dota preprosto prevelika. Take doline bi morala politika obravnavati posebej. V njih se ne bi smelo dovoliti potencialno nevarnih obratov.”
Sedem evropskih poslancev Igor Šoltes, Franc Bogovič, Tanja Fajon, Patricija Šulin, Romana Tomc, Ivo Vajgl ter Milan Zver se je prejšnji teden odzvalo na pozive civilne iniciative EKO Anhovo in dolina Soče ter Evropsko komisijo opozorilo na okoljske in zdravstvene težave Soške doline, povezane s sosežigom odpadkov v cementarni. Izrazili so zaskrbljenost nad podatki, ki jih je predstavilo društvo.
Prebivalci se med drugim bojijo, da bi se pri skladiščenju nevarnih odpadkov tudi v Anhovem lahko zgodil kak podoben izredni dogodek kot na Vrhniki. V Salonitu zagotavljajo, da ves čas skrbijo za primerno usposobljenost ljudi in stanje opreme. Zagotavljajo več sistemov požarne varnosti.
Člani civilne inciative EKO Anhovo in dolina Soče o tem, zakaj jih argumenti Salonita ne prepričajo, in tudi o pritiskih:
Cel pogovor s članom uprave Salonita Tomažem Vukom. Tudi o rezultatih monitoringov in tudi o upoštevanju previdnostnega načela in o tem, ali se v Anhovem lahko ponovi Vrhnika:
Globalne teroristične grožnje vse bolj zaostrujejo varnostne ukrepe, še posebej na izpostavljenih kritičnih točkah, kot so letališča. Ob tem pa zaposleni v varnostni službi na Aerodromu Ljubljana izgorevajo zaradi vse bolj zahtevnih delovnih pogojev, odnosa nadrejenih in nadur. Zagotovljenih nimajo niti dovolj delovnih uniform, motivacijo pa jim zbija tudi plača, s katero ne vedo, kako naj se prebijejo skozi mesec.
Kako je mogoče, da nekdo svoje podjetje registrira na vašem naslovu, vi pa o tem niste obveščeni? Ter seveda o tem, kakšne birokratske ovire so na poti za odjavo tako registriranega podjetja z vašega naslova. Ugotavljali pa smo tudi, zakaj morajo podjetniki za bolniško odsotnost zaposlenih, ki traja več kot trideset dni, Zavodu za zdravstveno zavarovanje plačati prispevke, te pa potem Zavod v tridesetih dneh nakaže nazaj podjetju?
V vasi Jarenina pri Pesnici vre. Vaščan je pred leti tik ob občinski cesti zasadil borova drevesa. Danes so ti borovci veliki, njihove korenine pa so močno poškodovale cesto. Kljub škodi, ki nastaja, občina z odstranitvijo borovcev odlaša, župan pa si vedno znova izmišlja birokratske izgovore. Medobčinski inšpektor pa že napoveduje zaprtje ceste.
Razmere v vinski kleti Agroind Vipava, ki se ponaša z več kot 120-letno tradicijo in je od konca januarja povsem v ukrajinskih rokah, so iz dneva v dan težje in bolj negotove. Zaposleni so že četrti mesec brez plač, v proizvodnji kronično primanjkuje materiala, uprava pa se pred dvema tednoma podpisanega dogovora o poplačilu obveznosti do delavcev ni držala.
Gledalci in poslušalci ste lansko leto poslali varuhu svojih pravic skoraj 1600 vprašanj in pripomb. O vaših kritikah in o položaju, moči in vlogi varuha pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija smo se pogovarjali z Ladom Ambrožičem.
Gledalci in poslušalci ste lansko leto poslali varuhu svojih pravic skoraj 1600 vprašanj in pripomb. O vaših kritikah in o položaju, moči in vlogi varuha pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija smo se pogovarjali z Ladom Ambrožičem.
Z letošnjim majem so subvencijo stanarine, ki so jo socialno najbolj ogroženim plačevale občine, izgubili še zadnji upravičenci. Zdaj je namreč v celoti zaživel ukrep iz februarja lani sprejetega Zakona o uravnoteženju javnih financ občin, s katerimi so se država in občine dogovorile, kje zmanjšati obveznosti, ki jih občine zaradi zmanjšane glavarine ne morejo več plačevati. Odločitev je bila soglasna in v parlamentu potrjena z veliko večino. Vzeli so socialno najšibkejšim. Leto kasneje te odločitve ni obžalovala ali kakorkoli skušala popraviti nobena od parlamentarnih strank, ki so jo izglasovale. Kar je bilo za 67 poslancev le eno od glasovanj, je bilo za okoli 3000 družin nepopisen šok.
Na spletu se pojavlja kar nekaj izdelkov, v katerih tržijo tako imenovano čudežno učinkovino v peškah marelic, vitamin B17, ki naj bi – trdijo oglasi – pomagala pri preprečevanju raka in drugih bolezni. A nič od tega za zdaj ni potrjeno, celo nasprotno, vztraja farmacevtska stroka. B17 ni vitamin, temveč snov glikozid. Ta v kislem okolju želodca razpade na strupeno snov HCN, ki so jo med drugo svetovno vojno uporabljali v obliki plina za usmrtitve. Se pod pretvezo prehranskega dodatka prodaja strup? Podobnih oglaševalskih trikov, ki kujejo dobiček na plečih bolnikov z najhujšimi kroničnimi boleznimi, je vse več, inšpektorjev, ki bi to zajezili, pa primanjkuje, opozarjajo sogovorniki.
Zelo buren odziv javnosti na strokovno odločitev o rejništvu dveh otrok je znova spomnil na dejstvo, da zakonodaja staršem ne daje možnosti vnaprejšnjega odločanja o usodi otrok. Je sploh mogoče karkoli ukreniti, da bodo naše želje upoštevane? Kako na odločitev po naši smrti lahko vplivajo bližnji, ki otroke res dobro poznajo? Kaj na koncu pretehta? Je vloga centrov za socialno delo pri končni odločitvi res prevelika in kaj bi bilo drugače, če bi o usodi otrok odločala sodišča? Tudi na vaša vprašanja bo odgovarjala predstavnica Skupnosti centrov za socialno delo Sendi Murgel.
V Sloveniji ima dovoljenje za posest orožja skoraj 40 tisoč fizičnih oseb, kar nas uvršča v evropsko povprečje. V zadnjem času se je število prosilcev za pridobitev in nakup orožja povečalo.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Trenutno je v Sloveniji več kot 230 pogrešanih oseb, odraslih in mladoletnikov. Svojci pogosto sami organizirajo iskalno akcijo, predvsem zato, ker menijo, da policija ne naredi dovolj. Kakšne pa so pristojnosti policije pri iskanju pogrešanih?
Kdo so bile Pavlina Pajk, Ljudmila Poljanec, Vida Jeraj? Morda ste kako od imen po naključju našli zaprašeno v knjižnici, če zanje še niste slišali, pa ni nič nenavadnega. To so slovenske književnice, pozabljene pisateljice, ki jih je spregledal tudi naš učni načrt. In prav na to, na odsotnost avtoric, predvsem slovenskih, v učnih načrtih za pouk slovenščine, že dlje časa opozarjajo v Ženskem odboru slovenskega centra PEN - Mira. V osnovnih šolah, kjer je učni načrt že 20 let nespremenjen, vidijo največjo napako v zadnji triadi osnovne šole, kjer med obveznimi in preglednimi avtorji v berilih ni niti ene avtorice. Ob tem pa besedila v osnovnih šolah zamujajo čas sodobnih otrok za eno ali dve generacije, saj je večina književnih besedil, ki jih berejo in obravnavajo iz 60., 70. ali 80. let prejšnjega stoletja. Prav tako skrbi odsotnosti slovenskih avtoric v sklopu Književnost na maturi. V vseh dvajsetih letih, kar dijakinje in dijaki pišejo maturitetni esej, se v obravnavana dela še nikoli ni uvrstila nobena slovenska književnica, bili sta le dve tuji, Jane Austen in Nathalie Sarraute. Torej, če vedno poudarjamo, kako pomembna je literatura za slovenski narod, zakaj potem, ko gre za slovensko književnost v izobraževanju, tako hitro pozabimo na to, da naš narod sestavljamo tako ženske kot moški?
Septembra 2013 so na Ptuju slovesno odprli prenovljen Dominikanski samostan. Mogočna stavba naj bi postala središče kulturnega in kongresnega dogajanja v najstarejšem slovenskem mestu, a po dveh letih in pol je vse kaj drugega. Samostan še vedno čaka zadnja stopnja prenove, vendar sredstev ni.
Sodniki si pri svojem delu večkrat pomagajo s sodnimi izvedenci, ki določen primer strokovno razložijo, ocenijo. Zgodi pa se tudi, da sodnik ali sodnica mnenja sodnega izvedenca enostavno ne upošteva. Kdaj se sodnik lahko odloči, da izvedeniškega mnenja ne bo upošteval? Kakšna je sodna praksa v primerih, ko je vključen sodni izvedenec? Si ga lahko izberemo sami?
V Sloveniji vsak dan zaradi kajenja umre 10 ljudi. Stroški posledic kajenja so do štirikrat višji od zneska, ki ga država dobi s trošarinami in davki na tobačne izdelke. Bodo grozljive slike na tobačnih izdelkih in licence za prodajalce prinesle zaželene učinke, ali pa bodo celo povečali nezakonito trgovino in prodajo še bolj strupenih tobačnih ponaredkov?
Gorazd Rečnik je raziskoval, komu ustreza kaos na področju psihoterapije. Čakalne dobe na psihoterapevtsko pomoč v Sloveniji pogosto presegajo eno leto, ponekod pa storitev sploh ni dostopna. Dejavnost zakonsko ni urejena, zato lahko psihoterapijo izvaja kdorkoli.
Slovenija je ena od držav Evropske unije z najmanjšim deležem obdelovalne zemlje, kljub temu pa s temi zemljišči ravnamo skrajno neodgovorno. Tako so denimo v občini Vodice svetniki kljub negativnemu mnenju stroke glasovali za sprejetje prostorskega načrta za obrtno cono, kljub temu, da gre za prvo kategorijo kmetijskega zemljišča, ki za povrh vsega leži še na vodovarstvenem območju. Nekateri vaščani vasi Repnje trdijo, da gre za zveze, poznanstva in osebne interese.
Za nami je dolgo obdobje temperaturne inverzije, v katerem je onesnaženost zraka s prašnimi delci redno tudi do trikrat presegala dovoljene vrednosti. Zakaj ni učinkovitega nadzora nad izpusti prašnih delcev iz individualnih kurilnih naprav, ki po podatkih agencije za okolje povzročijo največ izpustov delcev PM10? Zakaj dimnikarji ne merijo prašnih delcev? Iskali pa smo tudi odgovore na vprašanji, zakaj dihamo zrak, ki je med najbolj onesnaženimi v Evropi in zakaj je letna mejna vrednost prašnih delcev v EU nižja od mejne vrednosti WHO?
V vasi Vir pri Stični v občini Ivančna Gorica so zgradili nekaj več kot 4.000 metrov kanalizacijskega omrežja. Naš poslušalec je že med izkopom opozarjal tako izvajalca del kot občino, da kopljejo po njegovem zemljišču, a mu niso verjeli. Sprva je bil lastnik pripravljen zemljišče odstopiti brez odškodnine – zahteval je le, da mu uredijo priključek ter zemljišče uredijo v stanje, kot je bilo pred izkopom. Izvajalec se tega dogovora ni držal, zato je lastnik zemljišča prepovedal uporabo kanalizacije.
Neveljaven email naslov