Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Po azbestu sosežiganje nevarnih odpadkov

29.11.2017

Medtem ko v dolini Soče umrljivost zaradi azbesta še zmeraj raste, v Anhovem zdaj sosežigajo odpadke, kot so gume, plastika, odpadna olja, topila. Zakaj se prebivalci kljub zagotovilom, da emisije ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti, bojijo izpustov, ki nastajajo pri sosežiganju odpadkov v cementarni Salonit Anhovo?

V dolini Soče so prebivalci zaskrbljeni zaradi izpustov pri "sosežiganju" odpadkov

Število mezoteliomov zaradi azbesta se v Anhovem še zmeraj viša. Helena Markič je 30 let delala v splošni ambulanti, v katero so prihajali delavci iz Salonita. “Spremljaš ljudi, ki umirajo, potem se ti to začne dogajati tudi v družini. Jaz sem izgubila štiri sorodnike. Naši organizmi so načeti zaradi vpliva azbesta, zdaj pa bomo zastrupljeni še z drugimi strupi. To je velika krivica.”

V Anhovem namreč zdaj ‘sosežigajo’ odpadke. Upokojena medicinska sestra meni, da je strah pred tem upravičen, saj se tudi azbestna bolezen ne pojavi takoj. “In nihče še ni raziskal, kako vplivajo vsi ti strupi na zdravje ljudi, ki je že prizadeto zaradi azbesta.”

“Mi se borimo za naše otroke in vnuke, da ne bi morali dati skozi take kalvarije, kot smo jo mi.”

“Mi se borimo za naše otroke in vnuke, da ne bi morali dati skozi take kalvarije, kot smo jo mi,” pravi Slavica Bavdaž, prav tako azbestna bolnica.
Zaradi delovanja Salonita se je dobesedno trgovalo s smrtjo. Medicinska sestra Helena Markič se spominja, da je zdravnika vprašala, zakaj v proizvodnjo azbesta še naprej pošilja delati ljudi, ki že imajo spremembe na pljučih. “Je rekel: ‘Helena, kaj naj naredim? Naj pošljemo druge, zdrave? Pošljemo nekoga mlajšega?’ Nekoga se je moralo žrtvovati, da se je zaščitilo drugega. Bilo je težko.”
V društvu EKO Anhovo in dolina Soče imajo samo eno željo – da bi zdaj živeli v normalnem okolju in da se ne bi ponovila tragedija iz preteklosti, za katero nihče ne odgovarja. Ob prepovedi azbesta leta so prebivalci verjeli, da se je obdobje njihovega zastrupljanja končalo.

Bogomir Bavdaž: “Vse to, kar so zagotavljali, da ne bodo počeli, jim je ARSO dovolil. Sežigajo lahko 88 stvari.”

V Salonitu odgovarjajo, se za vse spojine izvaja monitoring in da so emisije občutno pod mejnimi vrednostmi.

Franc Bevčar meni, da so glede na predpise, ljudje ob sežigalnici glede dovoljenih vrednosti bolj zaščiteni, kot ljudje ob cementarni, ki sosežiga odpadke. “Vem, da tovarna dela vse po zakonu, mi menimo, da je z zakonom nekaj narobe.”

“Enako sem opozarjala že pred 25 leti. Gre za prošnjo politikom, naj področja, ki so ekološko onesnažena, obravnavajo drugače, kot tista, ki so bila nedotaknjena.”

Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak spomni, da so bile tudi pri azbestu dovoljene vrednosti zelo drugačne kot danes.

“Prej je bila dovoljena vrednost 172 delcev na cm3, danes je 0,01. In oboje so bile dovoljene vrednosti. Dovoljene koncentracije so samo nek konsenz politike in stroke.”
Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa izpostavi nujnost upoštevanja previdnostnega načela predvsem za mlade. “Enako sem opozarjala že pred 25 leti. Gre za prošnjo politikom, naj področja, ki so ekološko onesnažena, obravnavajo drugače, kot tista, ki so bila nedotaknjena. Ne glede na to, kar pravi Evropa. Pod nobenim pogojem se taka dolina ne bi smela onesnaževati niti s potencialnimi onesnaževalci. To pa zaradi tega, ker je ekološka dota preprosto prevelika. Take doline bi morala politika obravnavati posebej. V njih se ne bi smelo dovoliti potencialno nevarnih obratov.”

Sedem evropskih poslancev Igor Šoltes, Franc Bogovič, Tanja Fajon, Patricija Šulin, Romana Tomc, Ivo Vajgl ter Milan Zver se je prejšnji teden odzvalo na pozive civilne iniciative EKO Anhovo in dolina Soče ter Evropsko komisijo opozorilo na okoljske in zdravstvene težave Soške doline, povezane s sosežigom odpadkov v cementarni. Izrazili so zaskrbljenost nad podatki, ki jih je predstavilo društvo.

Prebivalci se med drugim bojijo, da bi se pri skladiščenju nevarnih odpadkov tudi v Anhovem lahko zgodil kak podoben izredni dogodek kot na Vrhniki. V Salonitu zagotavljajo, da ves čas skrbijo za primerno usposobljenost ljudi in stanje opreme. Zagotavljajo več sistemov požarne varnosti.

Člani civilne inciative EKO Anhovo in dolina Soče o tem, zakaj jih argumenti Salonita ne prepričajo, in tudi o pritiskih:

Cel pogovor s članom uprave Salonita Tomažem Vukom. Tudi o rezultatih monitoringov in tudi o upoštevanju previdnostnega načela in o tem, ali se v Anhovem lahko ponovi Vrhnika:

 

 

 

 


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

Po azbestu sosežiganje nevarnih odpadkov

29.11.2017

Medtem ko v dolini Soče umrljivost zaradi azbesta še zmeraj raste, v Anhovem zdaj sosežigajo odpadke, kot so gume, plastika, odpadna olja, topila. Zakaj se prebivalci kljub zagotovilom, da emisije ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti, bojijo izpustov, ki nastajajo pri sosežiganju odpadkov v cementarni Salonit Anhovo?

V dolini Soče so prebivalci zaskrbljeni zaradi izpustov pri "sosežiganju" odpadkov

Število mezoteliomov zaradi azbesta se v Anhovem še zmeraj viša. Helena Markič je 30 let delala v splošni ambulanti, v katero so prihajali delavci iz Salonita. “Spremljaš ljudi, ki umirajo, potem se ti to začne dogajati tudi v družini. Jaz sem izgubila štiri sorodnike. Naši organizmi so načeti zaradi vpliva azbesta, zdaj pa bomo zastrupljeni še z drugimi strupi. To je velika krivica.”

V Anhovem namreč zdaj ‘sosežigajo’ odpadke. Upokojena medicinska sestra meni, da je strah pred tem upravičen, saj se tudi azbestna bolezen ne pojavi takoj. “In nihče še ni raziskal, kako vplivajo vsi ti strupi na zdravje ljudi, ki je že prizadeto zaradi azbesta.”

“Mi se borimo za naše otroke in vnuke, da ne bi morali dati skozi take kalvarije, kot smo jo mi.”

“Mi se borimo za naše otroke in vnuke, da ne bi morali dati skozi take kalvarije, kot smo jo mi,” pravi Slavica Bavdaž, prav tako azbestna bolnica.
Zaradi delovanja Salonita se je dobesedno trgovalo s smrtjo. Medicinska sestra Helena Markič se spominja, da je zdravnika vprašala, zakaj v proizvodnjo azbesta še naprej pošilja delati ljudi, ki že imajo spremembe na pljučih. “Je rekel: ‘Helena, kaj naj naredim? Naj pošljemo druge, zdrave? Pošljemo nekoga mlajšega?’ Nekoga se je moralo žrtvovati, da se je zaščitilo drugega. Bilo je težko.”
V društvu EKO Anhovo in dolina Soče imajo samo eno željo – da bi zdaj živeli v normalnem okolju in da se ne bi ponovila tragedija iz preteklosti, za katero nihče ne odgovarja. Ob prepovedi azbesta leta so prebivalci verjeli, da se je obdobje njihovega zastrupljanja končalo.

Bogomir Bavdaž: “Vse to, kar so zagotavljali, da ne bodo počeli, jim je ARSO dovolil. Sežigajo lahko 88 stvari.”

V Salonitu odgovarjajo, se za vse spojine izvaja monitoring in da so emisije občutno pod mejnimi vrednostmi.

Franc Bevčar meni, da so glede na predpise, ljudje ob sežigalnici glede dovoljenih vrednosti bolj zaščiteni, kot ljudje ob cementarni, ki sosežiga odpadke. “Vem, da tovarna dela vse po zakonu, mi menimo, da je z zakonom nekaj narobe.”

“Enako sem opozarjala že pred 25 leti. Gre za prošnjo politikom, naj področja, ki so ekološko onesnažena, obravnavajo drugače, kot tista, ki so bila nedotaknjena.”

Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak spomni, da so bile tudi pri azbestu dovoljene vrednosti zelo drugačne kot danes.

“Prej je bila dovoljena vrednost 172 delcev na cm3, danes je 0,01. In oboje so bile dovoljene vrednosti. Dovoljene koncentracije so samo nek konsenz politike in stroke.”
Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa izpostavi nujnost upoštevanja previdnostnega načela predvsem za mlade. “Enako sem opozarjala že pred 25 leti. Gre za prošnjo politikom, naj področja, ki so ekološko onesnažena, obravnavajo drugače, kot tista, ki so bila nedotaknjena. Ne glede na to, kar pravi Evropa. Pod nobenim pogojem se taka dolina ne bi smela onesnaževati niti s potencialnimi onesnaževalci. To pa zaradi tega, ker je ekološka dota preprosto prevelika. Take doline bi morala politika obravnavati posebej. V njih se ne bi smelo dovoliti potencialno nevarnih obratov.”

Sedem evropskih poslancev Igor Šoltes, Franc Bogovič, Tanja Fajon, Patricija Šulin, Romana Tomc, Ivo Vajgl ter Milan Zver se je prejšnji teden odzvalo na pozive civilne iniciative EKO Anhovo in dolina Soče ter Evropsko komisijo opozorilo na okoljske in zdravstvene težave Soške doline, povezane s sosežigom odpadkov v cementarni. Izrazili so zaskrbljenost nad podatki, ki jih je predstavilo društvo.

Prebivalci se med drugim bojijo, da bi se pri skladiščenju nevarnih odpadkov tudi v Anhovem lahko zgodil kak podoben izredni dogodek kot na Vrhniki. V Salonitu zagotavljajo, da ves čas skrbijo za primerno usposobljenost ljudi in stanje opreme. Zagotavljajo več sistemov požarne varnosti.

Člani civilne inciative EKO Anhovo in dolina Soče o tem, zakaj jih argumenti Salonita ne prepričajo, in tudi o pritiskih:

Cel pogovor s članom uprave Salonita Tomažem Vukom. Tudi o rezultatih monitoringov in tudi o upoštevanju previdnostnega načela in o tem, ali se v Anhovem lahko ponovi Vrhnika:

 

 

 

 


24.12.2014

Varna hiša, epilog

Jana Vidic ugotavlja, kakšen epilog so doživeli tisti, ki so se pred nasiljem zatekli v varno hišo.


24.12.2014

Varna hiša, epilog

Jana Vidic ugotavlja, kakšen epilog so doživeli tisti, ki so se pred nasiljem zatekli v varno hišo.


17.12.2014

Malverzacije v imenu invalidskega podjetja

Preverjamo, kaj se dogaja v invalidskem podjetju Želva. Ena od invalidk je bila v Želvi kar 9 let na rehabilitaciji. V tem času ni pridobila niti leta delovne dobe. Ima pa zato vodstvo podjetja veliko razlogov za skrivanje. Poslovne nepravilnosti, prirejanje ocen invalidov, bianko odpovedi, kadrovske čistke, večkrat preplačane investicije ... Zemljišče, ki je po oceni GURS-a vredno približno 400€, je invalidsko podjetje Želva od svojega nadzornika kupilo za 80.000€. Kaj še se skriva pod trdnim oklepom Želve?


10.12.2014

ABC o energetskih izkaznicah

Svetovalni servis o energetskih izkaznicah. Simona Habič z gostoma Marjano Šijanec Zavrl iz Gradbenega inštituta ZRMK ter Dejanom Papežom, direktorjemZbornice za poslovanje z nepremičninami na Gospodarski zbornici Slovenije


03.12.2014

Strelišče na Krasu

Krajanom Kostanjevice na Krasu je zaradi strelišča, ki si ga je Strelsko društvo “Zdenko Žnidarčič” iz Šempetra pri Gorici pred štirimi leti uredilo v nekdanjem vojaškem vadbenem centru na robu vasi, dokončno prekipelo.


03.12.2014

Strelišče na Krasu

Krajanom Kostanjevice na Krasu je zaradi strelišča, ki si ga je Strelsko društvo “Zdenko Žnidarčič” iz Šempetra pri Gorici pred štirimi leti uredilo v nekdanjem vojaškem vadbenem centru na robu vasi, dokončno prekipelo.


26.11.2014

Invalid po 260 ur na mesec čistil stranišča

V restavracijah Marche ob slovenskih avtocestah danes stranišča čistijo bolgarski delavci. Do septembra so se za prispevke uporabnikom tam zahvaljevali invalidi. V oddaji Kje pa vas čevelj žuli boste slišali zgodbo invalida, ki je na stranišču na avtocestnem počivališču za podjetje Medvedek moral delati tudi do 16 ur. Na “rehabilitacijo” ga je sprejel Janez Drobnič, nekdanji minister za delo, direktor podjetja Sandi Grubelič mlajši pa vse obtožbe glede izkoriščanja invalidov vali na naročnika.


19.11.2014

Evropski milijoni za neuporabne kolesarske steze?

Gradnja 5 kilometrske kolesarske steze od Brezovice do Vrhnike bo stala 4 milijone evrov. Pričakovali bi, da bo kolesarska steza ustrezala evropskim standardom, a so člani Slovenske kolesarske mreže med ogledom gradbišča ugotovili,da bodoča kolesarska steza niti slučajno ne ustreza sodobnim načrtovalskim smernicam.


12.11.2014

Odpeljal les, plačal pa nič – 2. del

Pred dvema tednoma smo objavili zgodbo podjetnika Branka Vodiška, ki je posle s hlodovino in lesom sklepal z mnogimi fizičnimi in pravnimi osebami in celo z eno od slovenskih občin. Kljub drugačnim dogovorom, je pogosto v gozdovih naredil golosek, lastnikom pa za to plačal zelo malo ali še raje nič. Po objavljenem prispevku so se v naše uredništvo vsuli klici poslušalcev iz vse Slovenije, ki imajo z Vodiškom prav tako slabe izkušnje.


04.11.2014

Kako reševati stiske socialno ogroženih družin?

Po podatkih Statističnega urada republike Slovenije v tem hipu pod pragom revščine pri nas živi vsaj 55.000 otrok in mladostnikov. Pri projektu Botrstvo pa opozarjajo, da je treba problem urediti sistemsko in čim prej. Nekaj predlogov sistemskih rešitev, ki bi lahko zelo hitro in znatno olajšale stiske družin s socialnega dna, predstavlja Nina Zidar Klemenčič, nosilka projekta Brezplačna pravna pomoč.


29.10.2014

Goljufije sodobnega “podjetnika”

Tokrat delimo zgodbo sodobnega “podjetnika”, ki je v Loški dolini ogoljufal kar nekaj kmetov in tudi občino. S svojim gozdarskim podjetjem, prijavljenim v odmaknjeni vasi na območju Velikih Lašč, je podiral in odvažal les, plačal pa nič.


22.10.2014

Elektro Celje in Štorman

Preverjamo hrup pri delu stečajne upraviteljice, ki je del nepremičnin propadlega celjskega gostinca oddala v najem in se soočila z zahtevo, da stare dolgove poravna nova najemnica. Gre za spoštovanje stečajne zakonodaje ali namerno izsiljevanje?


15.10.2014

Četrtina slovenskih otrok je nadarjenih

Sistemi drugih držav prepoznajo precej manj nadarjenih učencev. Smo res tako izredni, ali pa v strahu, da ne bi koga izpustili, skušamo zajeti preveliko populacijo in potem pogosto premalo učinkovito delamo s tistimi, ki imajo zares izredne talente? Zakaj kljub temu nekateri nadarjeni še vedno izpadejo? Je prepoznavanje nadarjenosti odvisno tudi od socialnih razmer, v katerih otrok odrašča? Zakaj se nadarjeni učenci pogosto dolgočasijo pri pouku? Lahko gre delo z nadarjenimi z roko v roki z delom z učenci z učnimi težavami?


08.10.2014

Priznavanje tujih diplom pri nas in naših v tujini

Sprašujemo, kakšna so merila in kriteriji, predvsem pa, kateri dokumenti so potrebni, da se postopek vrednotenja in priznavanja uspešno konča.


01.10.2014

Moker les ne sodi v peč!

V oddaji Kje pa vas čevelj žuli opozarjamo na slabosti kurjave z mokrim lesom - ne gre namreč zgolj za onesnaževanje okolja, ampak tudi za resno zdravstveno grožnjo.


24.09.2014

Težave s servisnimi storitvami

Pri servisnih storitvah moramo biti potrošniki zelo previdni, saj nam serviserji kaj hitro zaračunajo dela ali zamenjajo del, za katerega se nismo dogovorili. In če se to zgodi in računa ne želite poravnati, lahko serviser zadrži popravljeno stvar.


17.09.2014

Sobivanje z zvermi

Vsako leto konec septembra Ministrstvo za kmetijstvo in okolje objavipravilnik o odvzemu rjavega medveda in volka iz narave. Letos so pritiski lokalnih skupnosti, tudi zaradi bližajočih se lokalnih volitev, precej močni, a se za zdaj usklajeno in predvideno število ne razlikuje kaj dosti od številk prejšnja leta. Govorili bomo o težavah, s katerimi se soočajo prebivalci, ki sobivajo z medvedi in volkovi, ter utemeljitve pristojnih služb in zavodov, ki skrbijo po eni strani za ohranjanje velikih zveri v Sloveniji, po drugi strani pa v imenu varnega sobivanja uravnavajo njihovo populacijo v naravi.


10.09.2014

Zakaj moški, ki imajo spolne odnose z drugimi moškimi ne smejo biti krvodajalci?

V oddaji "Kje pa vas čevelj žuli?" se sprašujemo, zakaj so moški, ki imajo spolne odnose z drugimi moškimi še vedno absolutno izključeni iz sistema krvodajalstva, kljub dobro razviti tehnologiji za odkrivanje spolno prenosljivih bolezni, predvsem virusa HIV. Je ukrep diskriminatoren ali nujen za zaščito prejemnikov krvi?


03.09.2014

Strah pred baznimi postajami ob železnici

Slovenija bo obstoječi analogni komunikacijski sistem na železniškem omrežju nadomestila z globalnim mobilnim radijskim sistemom. Pri tem bo kar 100 milijonov oziroma 85 odstotkov naložbe prispevala Evropska unija. Tako imenovani GSM-R sistem naj bi med drugim povečal varnost in infrastrukturno zmogljivost, manj bo motenj in zamud vlakov, del tovora se bo preusmeril s cest na železnice. Na celotnem 1.200 kilometrov dolgem železniškem omrežju glavnih in regionalnih prog bodo med drugim izvedli optično kabliranje, zgradili 110 repetitorjev in – če preidemo k bistvu problema – približno 250 baznih postaj. Prebivalce v njihovi bližini je strah, da bodo do 30 metrov visoki stolpi negativno vplivali na njihovo zdravje, še posebej jih moti, ker jih pred postavitvijo nihče ni nič vprašal.


27.08.2014

Kaj se dogaja s Socialnim centrom Vrtojba?

V Vrtojbi na Goriškem samevata in propadata večji, malodane dokončani stavbi. V eni naj bi zaživel dom upokojencev, v drugi so predvidena varovana oziroma oskrbovana stanovanja. A obe ostajata prazni, ujeti v goščo podivjane trave, grmičevja, alergene ambrozije in nesoglasij med partnerjema – občino in zasebnim podjetjem, ki sta skupaj zastavila graditev Socialnega centra Vrtojba. Z velikim bančnim posojilom so stavbi sicer zgradili, a se projekt zaradi številnih težav in nesoglasij že štiri leta ne premakne z mrtve točke. Zakaj, preverja Valter Pregelj.


Stran 15 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov