Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji približno polovico vseh umorov in poskusov umorov žensk povzročijo njihovi nekdanji ali sedanji zakonci oziroma intimni partnerji – od sedem do deset primerov na leto. Za žensko je najbolj verjetno, da bo umorjena doma, pri moških pa gre največkrat za umore zunaj doma, vendar so storilci znanci. Sociologinja doktorica Jasna Podreka je na podlagi raziskave konkretnih pravnomočno zaključenih sodnih primerov ugotovila, da gre pri umorih žensk, ki so jih zagrešili intimni partnerji, za napovedana dejanja, ki so sledila dolgoletnemu nasilju. Poglavitni povodi in motivi za umor so v več kot polovici primerov povezani prav z odločitvijo ženske, da se nasilnemu partnerju upre ali nasilno razmerje pretrga.
V Sloveniji približno polovico vseh umorov in poskusov umora žensk povzročijo njihovi nekdanji ali zdajšnji zakonci oziroma intimni partnerji
Intimnopartnerski umor je najpogostejši tip umora žensk v Sloveniji, saj skoraj polovico umorov žensk povzroči nekdanji ali zdajšnji zakonec oziroma intimni partner. S to tematiko se ukvarja sociologinja doktorica Jasna Podreka, raziskovalka in asistentka na oddelku za sociologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, pa tudi prostovoljka na društvu SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja. Jasno Podreka je zanimalo, kaj je v ozadju teh kaznivih dejanj in kakšen je njihov kontekst. Zato se je na podlagi pravnomočno zaključenih sodnih spisov lotila raziskave konkretnih primerov, umorov, ki so se zgodili v slovenskem prostoru med letoma 2000 in 2011.
Ena ključnih ugotovitev je, da se intimnopartnerski umori le redko zgodijo nepričakovano in da gre pravzaprav za napovedano kaznivo dejanje, pravi Jasna Podreka: “V skoraj vseh primerih, ki sem jih preučevala, je bil prisoten dolgoleten kontekst intimnopartnerskega nasilja, intimni terorizem. To je tisto nasilje, ki je podlaga in kontekst teh kaznivih dejanj.”
Podatki kažejo, da v povprečju na leto zaradi intimnopartnerskega umora umrejo trije moški in osem žensk. Glavni povodi in motivi za umor žensk pa so povezani z odločno pozicijo ženske, da se nasilnemu partnerju ali upre ali prekine nasilno razmerje.
“Marjetka je večkrat odšla od mene in me tudi večkrat prijavila policiji. Odšla je najmanj petdesetkrat, vendar sem jo vedno nagovoril, da se je vrnila domov. Tega dne pa sem vedel, da je ne bo več nazaj, ker je odnesla stvari in mi je ven vrglo [..]. Doma sem malo tuhtal, pil pa nisem. Ugotovil sem, da zdaj pa res ne bo več prišla nazaj. Živci so mi začeli popuščati […] Potem se mi je zmešalo […] vzel sem pištolo ter odšel do kleti, kjer je živela Marjetka.” (Obsojeni, primer 13., zapisan v knjigi Bila si tisto, kar je molčalo, Podreka. J.)
Jasna Podreka je raziskovala skrajne primere, ki predstavljajo minimalen delež vseh primerov, ki pa se končajo dobro, tako da ženska odide iz nasilnega razmerja. A še vedno je tudi en tragičen primer na leto preveč. Da bi lahko tega preprečili, je bila pozorna tudi na vzorce, ki se kažejo v profilu in skupnih značilnostih storilcev. Storilci so sicer heterogena skupina posameznikov, ki pa imajo neke skupne lastnosti. Med temi močno izstopajo njihovi pogledi in stališča glede odnosov med spoloma in o vlogi ženske in moškega. Podreka: “Krivdo za izvedeno kaznivo dejanje so prelagali na partnerko. Če me ne bi zapustila, če se ne bi tako vedla, jaz ne bi izbruhnil.”
Pri storilcih gre praviloma za moške z zelo nizko samozavestjo, ki nasilje izvajajo nad šibkejšimi in znotraj zasebne sfere. Običajno ne gre za moške, ki bi z nasiljem izkazovali svojo moč. Pravzaprav, pravi doktorica Jasna Podreka, je v skupini treh profilov prav vsesplošno nasilnih moških med povzročitelji intimnopartnerskih umorov najmanj.
Izkazalo se je tudi, da je na primer pomanjkanje finančnih virov, kriza ali izguba zaposlitve moškega lahko dejavnik tveganja, ne pa razlog oziroma povod za kaznivo dejanje. Podreka: “Zelo stereotipno poslušamo, da je za nasilje kriv alkoholizem. Ne, tudi za ta kazniva dejanja ni neposreden vzrok. Povod je nekaj drugega.”
Pravnica, izredna profesorica na pravni fakulteti v Ljubljani doktorica Katja Filipčič pravi, da imamo pri nas številne zakone in pravne mehanizme, da bi se nasilje v družini in med intimnimi partnerji zmanjšalo. Veliko se je v preteklih letih že naredilo, da bi pomagali žrtvam, od spremembe zakona o preprečevanju nasilja v družini, zakona o nalogah in pooblastilih policije. Državne ustanove imajo boljšo pravno podlago in so pravno zavezane ter dolžne nasilje v družini obravnavati prednostno.
Še vedno bi morale biti še bolj ozaveščene in podkovane v znanju, da ne bi postale nemočne, ko bi začela žrtev nasilje zanikati. Saj zanikanje nasilja ne pomeni, da tega ni, pač pa je to posledica strahu in ekonomske nemoči. Ustanove morajo to razumeti in žrtvi dati vedeti in jo okrepiti z zavestjo, da ni sama.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
V Sloveniji približno polovico vseh umorov in poskusov umorov žensk povzročijo njihovi nekdanji ali sedanji zakonci oziroma intimni partnerji – od sedem do deset primerov na leto. Za žensko je najbolj verjetno, da bo umorjena doma, pri moških pa gre največkrat za umore zunaj doma, vendar so storilci znanci. Sociologinja doktorica Jasna Podreka je na podlagi raziskave konkretnih pravnomočno zaključenih sodnih primerov ugotovila, da gre pri umorih žensk, ki so jih zagrešili intimni partnerji, za napovedana dejanja, ki so sledila dolgoletnemu nasilju. Poglavitni povodi in motivi za umor so v več kot polovici primerov povezani prav z odločitvijo ženske, da se nasilnemu partnerju upre ali nasilno razmerje pretrga.
V Sloveniji približno polovico vseh umorov in poskusov umora žensk povzročijo njihovi nekdanji ali zdajšnji zakonci oziroma intimni partnerji
Intimnopartnerski umor je najpogostejši tip umora žensk v Sloveniji, saj skoraj polovico umorov žensk povzroči nekdanji ali zdajšnji zakonec oziroma intimni partner. S to tematiko se ukvarja sociologinja doktorica Jasna Podreka, raziskovalka in asistentka na oddelku za sociologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, pa tudi prostovoljka na društvu SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja. Jasno Podreka je zanimalo, kaj je v ozadju teh kaznivih dejanj in kakšen je njihov kontekst. Zato se je na podlagi pravnomočno zaključenih sodnih spisov lotila raziskave konkretnih primerov, umorov, ki so se zgodili v slovenskem prostoru med letoma 2000 in 2011.
Ena ključnih ugotovitev je, da se intimnopartnerski umori le redko zgodijo nepričakovano in da gre pravzaprav za napovedano kaznivo dejanje, pravi Jasna Podreka: “V skoraj vseh primerih, ki sem jih preučevala, je bil prisoten dolgoleten kontekst intimnopartnerskega nasilja, intimni terorizem. To je tisto nasilje, ki je podlaga in kontekst teh kaznivih dejanj.”
Podatki kažejo, da v povprečju na leto zaradi intimnopartnerskega umora umrejo trije moški in osem žensk. Glavni povodi in motivi za umor žensk pa so povezani z odločno pozicijo ženske, da se nasilnemu partnerju ali upre ali prekine nasilno razmerje.
“Marjetka je večkrat odšla od mene in me tudi večkrat prijavila policiji. Odšla je najmanj petdesetkrat, vendar sem jo vedno nagovoril, da se je vrnila domov. Tega dne pa sem vedel, da je ne bo več nazaj, ker je odnesla stvari in mi je ven vrglo [..]. Doma sem malo tuhtal, pil pa nisem. Ugotovil sem, da zdaj pa res ne bo več prišla nazaj. Živci so mi začeli popuščati […] Potem se mi je zmešalo […] vzel sem pištolo ter odšel do kleti, kjer je živela Marjetka.” (Obsojeni, primer 13., zapisan v knjigi Bila si tisto, kar je molčalo, Podreka. J.)
Jasna Podreka je raziskovala skrajne primere, ki predstavljajo minimalen delež vseh primerov, ki pa se končajo dobro, tako da ženska odide iz nasilnega razmerja. A še vedno je tudi en tragičen primer na leto preveč. Da bi lahko tega preprečili, je bila pozorna tudi na vzorce, ki se kažejo v profilu in skupnih značilnostih storilcev. Storilci so sicer heterogena skupina posameznikov, ki pa imajo neke skupne lastnosti. Med temi močno izstopajo njihovi pogledi in stališča glede odnosov med spoloma in o vlogi ženske in moškega. Podreka: “Krivdo za izvedeno kaznivo dejanje so prelagali na partnerko. Če me ne bi zapustila, če se ne bi tako vedla, jaz ne bi izbruhnil.”
Pri storilcih gre praviloma za moške z zelo nizko samozavestjo, ki nasilje izvajajo nad šibkejšimi in znotraj zasebne sfere. Običajno ne gre za moške, ki bi z nasiljem izkazovali svojo moč. Pravzaprav, pravi doktorica Jasna Podreka, je v skupini treh profilov prav vsesplošno nasilnih moških med povzročitelji intimnopartnerskih umorov najmanj.
Izkazalo se je tudi, da je na primer pomanjkanje finančnih virov, kriza ali izguba zaposlitve moškega lahko dejavnik tveganja, ne pa razlog oziroma povod za kaznivo dejanje. Podreka: “Zelo stereotipno poslušamo, da je za nasilje kriv alkoholizem. Ne, tudi za ta kazniva dejanja ni neposreden vzrok. Povod je nekaj drugega.”
Pravnica, izredna profesorica na pravni fakulteti v Ljubljani doktorica Katja Filipčič pravi, da imamo pri nas številne zakone in pravne mehanizme, da bi se nasilje v družini in med intimnimi partnerji zmanjšalo. Veliko se je v preteklih letih že naredilo, da bi pomagali žrtvam, od spremembe zakona o preprečevanju nasilja v družini, zakona o nalogah in pooblastilih policije. Državne ustanove imajo boljšo pravno podlago in so pravno zavezane ter dolžne nasilje v družini obravnavati prednostno.
Še vedno bi morale biti še bolj ozaveščene in podkovane v znanju, da ne bi postale nemočne, ko bi začela žrtev nasilje zanikati. Saj zanikanje nasilja ne pomeni, da tega ni, pač pa je to posledica strahu in ekonomske nemoči. Ustanove morajo to razumeti in žrtvi dati vedeti in jo okrepiti z zavestjo, da ni sama.
Po letih opozarjanja, da je v Sloveniji nujno sistemsko urediti osebno asistenco, je skupina invalidskih organizacij, združenih v Mrežo za dezinstitucionalizacijo, pripravila nov predlog zakona o osebni asistenci.
Po letih opozarjanja, da je v Sloveniji nujno sistemsko urediti osebno asistenco, je skupina invalidskih organizacij, združenih v Mrežo za dezinstitucionalizacijo, pripravila nov predlog zakona o osebni asistenci.
Po letih opozarjanja, da je v Sloveniji nujno sistemsko urediti osebno asistenco, je skupina invalidskih organizacij, združenih v Mrežo za dezinstitucionalizacijo, pripravila nov predlog zakona o osebni asistenci.
Zakaj moramo imeti za rušenje starih objektov projektno dokumentacijo in kaj je z rušenjem objektov, ki so pod spomeniškim varstvom? O birokratskih postopkih Marjan Jerman.
Zakaj moramo imeti za rušenje starih objektov projektno dokumentacijo in kaj je z rušenjem objektov, ki so pod spomeniškim varstvom? O birokratskih postopkih Marjan Jerman.
Od odpisa dolgov do novega sistema izvršb v letu 2015 Primeri kažejo, da civilna družba rešuje res velikanske življenjske stiske namesto socialnega sistema, ki je kljub neštetim opozorilom strokovnjakov in medijev še zmeraj zbirokratiziran
Med čebelarji se najmanj že desetletje javno šepeta o uporabi in prodaji spornih, neregistriranih zdravil za zatiranje varoje pri čebelah; najnovejše razkritje o zdravju nevarnih kemikalijah v slovenskem medu in še zlasti satju pa je vrglo slabo luč na celotno slovensko čebelarstvo dejavnost. Kako varen je slovenski med, kako poučeni so čebelarji in zakaj je uspelo dvomljivemu trgovcu kar deset let izigravati inšpektorje, smo raziskovali v oddaji Kje pa vas čevelj žuli?
To nedeljo bomo spet šli na referendum. Že drugič bomo odločali o izenačitvi pravic istospolnih in raznospolnih parov, tokrat po novih pravilih. Cena, ki jo bomo plačali, ni le tri milijone evrov, ampak tudi porast sovražnega govora. Prvič se je zgodilo, da je morala javna RTV nastop enega izmed organizatorjev kampanje prekrivati s piski. O tem bosta govorila Lado Ambrožič, varuh pravic gledalcev in poslušalcev, ter Dušan Vučko, direktor državne volilne komisije.
Vse večji del nakupov potrošniki opravijo v spletnih trgovinah. Te omogočajo enostavno poslovanje, personalizirano izkušnjo in mnogokrat tudi nižje cene, a ob morebitnih težavah z blagom lahko kupec zaide tudi v zapletene postopke uveljavljanja garancije ali vračila kupnine. Tržni inšpektorat je v zadnjem letu opravil poostren nadzor nad 80 slovenskimi spletnimi trgovinami in skoraj v vseh primerih so odkrili nepravilnosti. Katerih pasti se je treba izogibati pri poslovanju s tujimi spletnimi trgovinami, kako zakonodaja ščiti potrošnike in na katere institucije se ti lahko obrnejo v težavah?
Delilniki toplote so lastnike stanovanj v večstanovanjskih stavbah ob vgradnji v povprečju stali približno 160 evrov. Dobra tretjina vprašanih v nedavni raziskavi o energetski učinkovitosti Slovenije zdaj plačuje nižje stroške ogrevanja kot prej, skoraj 20 odstotkov jih plačuje več. Delež teh so želeli na Ministrstvu za infrastrukturo zmanjšati s sprejetjem novega pravilnika o delitvi stroškov, ki je začel veljati prejšnji mesec. Kritik je veliko, številni menijo, da pravilnik stanovalce namesto k varčevanju spodbuja k pretiranemu gretju. V primeru, da pri večini stanovalcev delilniki pokažejo manj kot 40 odstotkov povprečja porabljene energije v stavbi, se namreč domneva, da podatkov ni, in tako vsi stanovalci ogrevanje plačajo po kvadraturi.
Krajani Škofljice in Lavrice so nad predlagano gradnjo štiripasovnice na Dolenjski cesti ogorčeni, saj da bo grobo posegla v njihov življenjski prostor. A o tripasovnici ali obvoznici lahko zgolj sanjajo.
Nedvomno prinaša elektronska oblika receptov za zdravila številne prednosti pred dosedanjo, papirnato. Vendar pa se je kljub dolgoletnim pripravam in prehodnem roku ob uvedbi zatikalo tako v lekarnah kot v zdravniških ordinacijah. Kaj je šlo narobe in kako je sistem pripravljen na skorajšnjo vključitev bolnišnic in uvedbo elektronskih napotnic, izvidov in druge oblike komunikacije v zdravstvu?
V Kranju je moralo svoja vrata zapreti še eno samoniklo kulturno prizorišče. Štiri leta delujoči Trainstation Squat, kjer so na leto izvedli približno 140 dogodkov, ni izpolnjeval inšpekcijskih pogojev. Največje mesto na Gorenjskem, kjer je mladinsko organiziranje podpovprečno razvito, tako spet nima nekomercialnega ali alternativnega prizorišča. Kaj to pomeni za kulturno sceno v Kranju in kakšne so mogoče rešitve za pisano stavbo ob železniški postaji?
Vaščani zgornjega dela vasi Brezovica v občini Metlika imajo velike težave s cesto, ki pelje do njihovih hiš in večkrat prečka državno mejo. Nekaj sto metrov namreč poteka po slovenskem ozemlju pa spet po hrvaškem pa spet slovenskem?
Organizacija in pomoč tako velikemu številu prihajajočih migrantov in beguncev, ki prečkajo Slovenijo, so na robu zmogljivosti. Sprejemni in nastanitveni centri pokajo po šivih, a zagotavljanje zavetja, hrane in osnovnih življenjskih potreb izčrpanim prebežnikom je človeška obveza. Je organizacija prostovoljcev, ki se trudijo po najboljših močeh ustrezna, jih je dovolj, so ustrezno usposobljeni? O izkušnjah bodo govorili prostovoljni humanitarni delavci sami, odgovore pa bomo iskali tudi pri predstavnici Rdečega križa Slovenije.
Dolgo pričakovan projekt odpisa dolgov socialno najšibkejšim dober teden pred iztekom kaže na nepričakovano pičel odziv. So bila res kriva le previsoka pričakovanja, ali pa zakonska podlaga ni zaznala bistva problemov in so zato brez možnosti za odpis ostali tudi tisti, ki ga najbolj potrebujejo? Kaj je šlo narobe in ali je v zadnjih dneh pred iztekom mogoče še kaj popraviti?
Po veljavni uredbi bodo obvezani vsi, ki nimajo svojih objektov-hiš priključenih na javno kanalizacijsko omrežje, do 31. decembra 2017 na lastne stroške zgraditi svoje čistilne naprave. Takšna naprava stane nekaj tisoč evrov. Sedaj so svoj lonček primaknila še nekatera komunalna podjetja, saj lastnike takšnih objektov silijo k podpisu pogodbe o pregledu in odvozu odpadnih voda, čeprav zakon tega ne predvideva.
Lastnike hiš v bližini ponora Jačka v središču Logatca, kamor se stekajo prečiščene odplake iz tamkajšnje posodobljene in razširjene komunalne čistilne naprave, razburjajo večkratni pojavi snovi različnih barv, ki s temi vodami ponikajo v kraško podzemlje. Moti jih tudi hrup, ki ga povzroča naprava, na občini pa zagotavljajo, da bo ta po zaključku poskusnega obratovanja delovala povsem nemoteče.
Preventivne preglede za otroke in mladostnike iz Selške in Poljanske doline bodo do nadaljnjega opravljali pediatri v škofjeloškem zdravstvenem domu. Strokovni kolegij za pediatrijo je namreč ocenil, da četudi obnovljeni, prostori zdravstvenih domov niso ustrezni.
Neveljaven email naslov