Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poročilo razkriva, da je bilo kar 72 gasilcev ekstremno izpostavljenih strupom.
Poročilo o lanskem požaru v Kemisu razkriva, da je bilo kar 72 gasilcev ekstremno izpostavljenih strupom
Temperatura se je dvignila čez tisoč stopinj Celzija, oblak dima je bil izjemno črn, plamen svetel. Proti jutru je legla megla, ki je strupene pline držala pri tleh. Poročilo o opravljenih pregledih gasilcev, udeleženih pri gašenju požara v Kemisu, kaže, da so bili gasilci zelo izpostavljeni nevarnemu koktajlu toksičnih snovi.
Po požaru v Kemisu maja lani je imelo ob ali takoj po samem požaru zdravstvene težave 46 odstotkov gasilcev. Največ težav je bilo vezano na dihalni sistem, torej pljuča, sluznico oči, nosu in ust ter na zgornji del dihalnega trakta, težko dihanje in spremembe na koži. Kot opozarja predstojnica inštituta za medicino dela dr. Metoda Dodič Fikfak, se ob akutnih posledicah lahko čez 10, 15 ali več let pokažejo tudi pozne posledice.
Še posebej pri gasilcih, ki gasijo požare, v katerih gorijo kemikalije, se pogosteje pojavljajo različne vrste raka, zato je bila ključna določitev stopnje izpostavljenosti koktajlu rakotvornosti. 40 odstotkov od 283 pregledanih gasilcev je bilo srednje izpostavljenih, kar 72 jih je bilo izpostavljeno zelo in ekstremno.
“Ta požar je lahko – in upam, da bo – tudi priložnost, da se iz tega kaj naučimo.”
Večino pregledov so na kliničnem inštitutu opravili od 4 do 8 tednov po požaru. Zaradi časovnega zamika ni bilo smiselno iskati ostankov rakotvornih organskih topil, kot je benzen, ki povzroča levkemijo. “Vse študije kažejo, da se te snovi dajo identificirati v krvi najpozneje tri ure po požaru. Zato pravim, da je ta požar lahko – in upam, da bo – tudi priložnost, da se iz tega kaj naučimo. Ne toliko zdravstveni delavci kot predvsem organizatorji. Šest tednov po samem požaru so te snovi bile že metabolizirane in šle iz telesa. To ne pomeni, da niso pustile posledic.”
Vzorce krvi so globoko zamrznjene shranili za morebitno poznejšo analizo.
Veliko gasilcev je imelo uničene obleke, zaradi česar je bila absorpcija toksičnih snovi skozi kožo bistveno večja.“Pri 72 gasilcih je gošča šla skozi obleko. Domnevamo, da je bila absorpcija skozi kožo pomembna, ker je bila v okolici visoka temperatura. Pri visoki temperaturi se nam žile razširijo in je bila kožna pot za absorpcijo teh snovi popolnoma odprta.”
“Pri 72 gasilcih je gošča šla skozi obleko.”
Gošča, ki je bila po tleh, je odtekala v Tojnico. Šlo je za koktajl rakotvornih snovi. Naslednji dan so v njej izmerili presežene največje dovoljene koncentracije za atrazin (175-krat), nikelj in kobalt, lahkohlapne aromatske ogljikovodike, policiklične aromatske ogljikovodike in druga organska topila, kot sta formaldehid in fenol.
“Tisto, kar sem videla v medijih, kako so bili oblečeni ti ljudje, ki so delali v Tojnici, je bilo vsaj v začetku neprimerno. Mislim, da nihče ni razmišljal o tem, da lahko pride snov v telo skozi kožo.”
163 gasilcev ni uporabljalo dihalnih aparatov, namesto tega so na primer uporabljali kirurške maske, kar pa ni učinkovito. “Gasilci so nosili dihalni aparat samo za gašenje. Nekateri so potem, ko so presodili, da veter piha proč od njih, aparat izključili. Drugi dan se je zjutraj spustila megla in zaprla prostor pogorišču, ki je tlelo. Takrat tako rekoč nihče ni nosil individualnega dihalnega aparata, ampak kirurško masko.”
Požar v Kemisu so gasili razmeroma mladi gasilci, v povprečju stari od 20 do 29 let. Bilo je tudi kar nekaj dijakov in študentov. Določeni so gasili z mentorjem. “Nekateri gasilci so nam rekli, da sta bila obseg in vsebina požara taka, da bi moral biti rezerviran za profesionalne gasilce.”
Metoda Dodič Fikfak pravi, da bodo strokovnjaki morali presoditi, kako naj bi se v prihodnje gasilo take požare. “Na podlagi pogovorov s posamezniki bi marsikje lahko šlo brez take izpostavljenosti, kot je dejansko bila. Zares zahteva profesionalnega gasilca, ali bo stopil v goščo ali ne, kdaj se bo odmaknil ob eksplozijah sodov itn. To dejansko zahteva profesionalno presojo.”
Več kot četrtina pregledanih gasilcev je kadilcev, prav toliko jih je debelih, 90 odstotkov jih vsaj občasno uživa alkohol. Metoda Dodič Fikfak zagotavlja, da ne gre za individualizacijo odgovornosti.
“Če človeka s previsoko telesno težo, ki ni dovolj treniran in je še kadilec, zaradi česar ima verjetno posledice, spraviš v požar, kjer je v središču nad tisoč stopinj Celzija, in na obrazu še dihalni aparat, je obremenjenost njegovega srčno-žilnega sistema ogromna. Pri tako obremenjenem človeku je verjetnost, da ga zadene kap, ogromna.”
“Gasilec, ki gasi tak požar, nikakor ne bi smel biti debel, ker ga lahko pokoplje ogenj.”
Predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela meni, da gasilci, ki pri gašenju takih požarov doživljajo ekstremen napor in so izpostavljeni kemikalijam, ne bi smeli biti debeli in ne bi smeli biti kadilci. “Tudi prostovoljna društva bi morala imeti vpliv na to, da ti mladi ljudje zmanjšajo svojo dozo kadilstva in da se jih izobrazi tako, da se zaščitijo. Gasilec mora biti zdrav, predvsem pa se mora znati izjemno zaščititi. Da ne bo prezgodaj umrl.”
Učinki požarov se akumulirajo, gasilci pa bi se morali zavarovati tudi pri poklicih, ki jih opravljajo. “Če so bili relativno slabo zavarovani v Kemisu in če so nezavarovani tudi pri svojem poklicu mehanika ali mizarja, potem se bodo učinki tistega, čemur so bili izpostavljeni v Kemisu, z učinki z delovnega mesta ali gašenj seštevali ali množili.”
Metoda Dodič Fikfak, ki je tudi sodna izvedenka, poudarja, da je v enem primeru šlo za neposredno akutno zastrupitev, v treh pa je bila velika verjetnost, da je bil vpliv neposreden. Pri drugih gasilcih ni zelo konkretnih zdravstvenih posledic, o katerih bi lahko s skoraj 100-odstotno verjetnostjo trdili, da so posledice požara.
“Stvar sodišča je, kako bo razumelo verjetnost.”
“Govorimo in bomo govorili o verjetnostih. Stvar sodišča je, kako bo razumelo verjetnost. To je odgovor glede direktnih tožb. O drugih možnih tožbah, ki jih kot človek, ki se ukvarja z okoljem, lahko vidim, pa prepuščam ljudem samim.”
Klinični inštitut za medicino dela se zavzema za to, da bi bili prostovoljni gasilci obravnavani enako kot profesionalni. “Imeti bi morali zdravnika, ki jih ne bi spremljal samo na vsake tri leta, ampak ob požarih in neposredno po njih. Človeka bi morali spremljati vse od njegove vključitve v gasilsko dejavnost do njegove smrti.”
Kot poudarja predstojnica inštituta, bo bistveno spremljanje ljudi v naslednjih letih. “Res polagamo na srce, da se vsaj 72 gasilcev, ki so bili hudo izpostavljeni, spremlja naprej.”
“Človeka bi morali spremljati vse od njegove vključitve v gasilsko dejavnost do njegove smrti.”
Vrhnika je ekološko obremenjena s preteklo industrijo. “Moje vprašanje za državo je, s kakšno pravico – in ne samo za Vrhniko, ampak tudi za druga okolja, kot so Soška dolina, Mežica itn. – ekološko obremenjeno okolje iz preteklosti, ki ni sanirano, obremenimo z novo potencialno obremenjujočo industrijo. In na Vrhniki je potencialno obremenjujoče industrije ogromno.”
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Poročilo razkriva, da je bilo kar 72 gasilcev ekstremno izpostavljenih strupom.
Poročilo o lanskem požaru v Kemisu razkriva, da je bilo kar 72 gasilcev ekstremno izpostavljenih strupom
Temperatura se je dvignila čez tisoč stopinj Celzija, oblak dima je bil izjemno črn, plamen svetel. Proti jutru je legla megla, ki je strupene pline držala pri tleh. Poročilo o opravljenih pregledih gasilcev, udeleženih pri gašenju požara v Kemisu, kaže, da so bili gasilci zelo izpostavljeni nevarnemu koktajlu toksičnih snovi.
Po požaru v Kemisu maja lani je imelo ob ali takoj po samem požaru zdravstvene težave 46 odstotkov gasilcev. Največ težav je bilo vezano na dihalni sistem, torej pljuča, sluznico oči, nosu in ust ter na zgornji del dihalnega trakta, težko dihanje in spremembe na koži. Kot opozarja predstojnica inštituta za medicino dela dr. Metoda Dodič Fikfak, se ob akutnih posledicah lahko čez 10, 15 ali več let pokažejo tudi pozne posledice.
Še posebej pri gasilcih, ki gasijo požare, v katerih gorijo kemikalije, se pogosteje pojavljajo različne vrste raka, zato je bila ključna določitev stopnje izpostavljenosti koktajlu rakotvornosti. 40 odstotkov od 283 pregledanih gasilcev je bilo srednje izpostavljenih, kar 72 jih je bilo izpostavljeno zelo in ekstremno.
“Ta požar je lahko – in upam, da bo – tudi priložnost, da se iz tega kaj naučimo.”
Večino pregledov so na kliničnem inštitutu opravili od 4 do 8 tednov po požaru. Zaradi časovnega zamika ni bilo smiselno iskati ostankov rakotvornih organskih topil, kot je benzen, ki povzroča levkemijo. “Vse študije kažejo, da se te snovi dajo identificirati v krvi najpozneje tri ure po požaru. Zato pravim, da je ta požar lahko – in upam, da bo – tudi priložnost, da se iz tega kaj naučimo. Ne toliko zdravstveni delavci kot predvsem organizatorji. Šest tednov po samem požaru so te snovi bile že metabolizirane in šle iz telesa. To ne pomeni, da niso pustile posledic.”
Vzorce krvi so globoko zamrznjene shranili za morebitno poznejšo analizo.
Veliko gasilcev je imelo uničene obleke, zaradi česar je bila absorpcija toksičnih snovi skozi kožo bistveno večja.“Pri 72 gasilcih je gošča šla skozi obleko. Domnevamo, da je bila absorpcija skozi kožo pomembna, ker je bila v okolici visoka temperatura. Pri visoki temperaturi se nam žile razširijo in je bila kožna pot za absorpcijo teh snovi popolnoma odprta.”
“Pri 72 gasilcih je gošča šla skozi obleko.”
Gošča, ki je bila po tleh, je odtekala v Tojnico. Šlo je za koktajl rakotvornih snovi. Naslednji dan so v njej izmerili presežene največje dovoljene koncentracije za atrazin (175-krat), nikelj in kobalt, lahkohlapne aromatske ogljikovodike, policiklične aromatske ogljikovodike in druga organska topila, kot sta formaldehid in fenol.
“Tisto, kar sem videla v medijih, kako so bili oblečeni ti ljudje, ki so delali v Tojnici, je bilo vsaj v začetku neprimerno. Mislim, da nihče ni razmišljal o tem, da lahko pride snov v telo skozi kožo.”
163 gasilcev ni uporabljalo dihalnih aparatov, namesto tega so na primer uporabljali kirurške maske, kar pa ni učinkovito. “Gasilci so nosili dihalni aparat samo za gašenje. Nekateri so potem, ko so presodili, da veter piha proč od njih, aparat izključili. Drugi dan se je zjutraj spustila megla in zaprla prostor pogorišču, ki je tlelo. Takrat tako rekoč nihče ni nosil individualnega dihalnega aparata, ampak kirurško masko.”
Požar v Kemisu so gasili razmeroma mladi gasilci, v povprečju stari od 20 do 29 let. Bilo je tudi kar nekaj dijakov in študentov. Določeni so gasili z mentorjem. “Nekateri gasilci so nam rekli, da sta bila obseg in vsebina požara taka, da bi moral biti rezerviran za profesionalne gasilce.”
Metoda Dodič Fikfak pravi, da bodo strokovnjaki morali presoditi, kako naj bi se v prihodnje gasilo take požare. “Na podlagi pogovorov s posamezniki bi marsikje lahko šlo brez take izpostavljenosti, kot je dejansko bila. Zares zahteva profesionalnega gasilca, ali bo stopil v goščo ali ne, kdaj se bo odmaknil ob eksplozijah sodov itn. To dejansko zahteva profesionalno presojo.”
Več kot četrtina pregledanih gasilcev je kadilcev, prav toliko jih je debelih, 90 odstotkov jih vsaj občasno uživa alkohol. Metoda Dodič Fikfak zagotavlja, da ne gre za individualizacijo odgovornosti.
“Če človeka s previsoko telesno težo, ki ni dovolj treniran in je še kadilec, zaradi česar ima verjetno posledice, spraviš v požar, kjer je v središču nad tisoč stopinj Celzija, in na obrazu še dihalni aparat, je obremenjenost njegovega srčno-žilnega sistema ogromna. Pri tako obremenjenem človeku je verjetnost, da ga zadene kap, ogromna.”
“Gasilec, ki gasi tak požar, nikakor ne bi smel biti debel, ker ga lahko pokoplje ogenj.”
Predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela meni, da gasilci, ki pri gašenju takih požarov doživljajo ekstremen napor in so izpostavljeni kemikalijam, ne bi smeli biti debeli in ne bi smeli biti kadilci. “Tudi prostovoljna društva bi morala imeti vpliv na to, da ti mladi ljudje zmanjšajo svojo dozo kadilstva in da se jih izobrazi tako, da se zaščitijo. Gasilec mora biti zdrav, predvsem pa se mora znati izjemno zaščititi. Da ne bo prezgodaj umrl.”
Učinki požarov se akumulirajo, gasilci pa bi se morali zavarovati tudi pri poklicih, ki jih opravljajo. “Če so bili relativno slabo zavarovani v Kemisu in če so nezavarovani tudi pri svojem poklicu mehanika ali mizarja, potem se bodo učinki tistega, čemur so bili izpostavljeni v Kemisu, z učinki z delovnega mesta ali gašenj seštevali ali množili.”
Metoda Dodič Fikfak, ki je tudi sodna izvedenka, poudarja, da je v enem primeru šlo za neposredno akutno zastrupitev, v treh pa je bila velika verjetnost, da je bil vpliv neposreden. Pri drugih gasilcih ni zelo konkretnih zdravstvenih posledic, o katerih bi lahko s skoraj 100-odstotno verjetnostjo trdili, da so posledice požara.
“Stvar sodišča je, kako bo razumelo verjetnost.”
“Govorimo in bomo govorili o verjetnostih. Stvar sodišča je, kako bo razumelo verjetnost. To je odgovor glede direktnih tožb. O drugih možnih tožbah, ki jih kot človek, ki se ukvarja z okoljem, lahko vidim, pa prepuščam ljudem samim.”
Klinični inštitut za medicino dela se zavzema za to, da bi bili prostovoljni gasilci obravnavani enako kot profesionalni. “Imeti bi morali zdravnika, ki jih ne bi spremljal samo na vsake tri leta, ampak ob požarih in neposredno po njih. Človeka bi morali spremljati vse od njegove vključitve v gasilsko dejavnost do njegove smrti.”
Kot poudarja predstojnica inštituta, bo bistveno spremljanje ljudi v naslednjih letih. “Res polagamo na srce, da se vsaj 72 gasilcev, ki so bili hudo izpostavljeni, spremlja naprej.”
“Človeka bi morali spremljati vse od njegove vključitve v gasilsko dejavnost do njegove smrti.”
Vrhnika je ekološko obremenjena s preteklo industrijo. “Moje vprašanje za državo je, s kakšno pravico – in ne samo za Vrhniko, ampak tudi za druga okolja, kot so Soška dolina, Mežica itn. – ekološko obremenjeno okolje iz preteklosti, ki ni sanirano, obremenimo z novo potencialno obremenjujočo industrijo. In na Vrhniki je potencialno obremenjujoče industrije ogromno.”
Navdušenje nad vožnjo z vlaki je med Slovenci že davno ugasnilo. Če se je še leta 2013 po slovenskih tirih prepeljalo skoraj 16,5 milijona potnikov, je številka čez štiri leta padla na vsega 14 milijonov. Tudi število potovanj z avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa je leta 2017 doseglo najnižjo raven od uvedbe urbane leta 2009. Kako obrniti negativni trend?
V turizmu in gostinstvu imajo velike težave pri zagotavljanju usposobljenih delavcev, zato jih skušajo pridobiti tudi iz tujine. Delovne sile z območja nekdanje skupne države začenja zmanjkovati, zato podjetja poskušajo tuje delavce zadržati na različne načine. V tokratni oddaji boste slišali kuharja in natakarja, ki nista prejela januarske plače, ker so jima zaračunali 75 evrov najemnine več za vsak mesec bivanja pri delodajalcu – zaradi nezadovoljstva z delovnimi razmerami sta namreč dala odpoved pred koncem štiriletnega obdobja.
Na občini Medvede že vse od ustanovitve seje občinskega sveta snemajo in posnetke objavijo na lokalni televiziji. Pred nekaj tedni pa se je prvič zgodilo, da seje niso predvajali, ker eden od občinskih svetnikov ni podpisal dovoljenja za snemanje in objavo. Podoben zaplet so pred kratkim imeli tudi v Brežicah. Sodeč po nedavni anketi Skupnosti občin Slovenije seje občinskih svetov snemajo v več kot polovici občin pri nas, do zadnjih lokalnih volitev pa večjih zadržkov ob objavah posnetkov sej svetniki niso imeli. Kako javna je vloga občinskih svetnikov in ali so zahteve posameznih svetnikov po varstvu osebnih podatkov, povezane s snemanjem sej občinskih svetov, upravičene?
Vse več urgentnih ambulant nenujne zdravstvene storitve zaračunava. Tudi zaradi zelo bizarnih primerov, kot so na primer glivice na nohtih. Vodja urgentnega kirurškega bloka v UKC Ljubljana doc. dr. Anže Kristan meni, da gre pri zaračunavanju v veliki meri za prenašanje krivde za slabo stanje v zdravstvu na pacienta.
Vse več urgentnih ambulant nenujne zdravstvene storitve zaračunava. Tudi zaradi zelo bizarnih primerov, kot so na primer glivice na nohtih. Vodja urgentnega kirurškega bloka v UKC Ljubljana doc. dr. Anže Kristan meni, da gre pri zaračunavanju v veliki meri za prenašanje krivde za slabo stanje v zdravstvu na pacienta.
Po prihodu novega lastnika, podjetnika Janeza Janše na Krvavec, so se odnosi z gostinci skrhali. Direktor družbe RTC Krvavec na smučišču in v poslovanju družbe sredi smučarske sezone uvaja novosti in red. Spremembe so po mnenju gostincev, ki držijo skupaj, pogosto enostranske, dogovori ne držijo. To pa ni v prid nikomur, in ni dobro za nadaljnji razvoj uspešnega smučišča, je prepričana Maria Mia Grillc, ki ima Eko turizem Viženčar na Krvavcu že 25 let.
Kako se privajamo na nakupovanje brez brezplačnih plastičnih vrečk? Se zavedamo, da moramo začeti razmišljati o tem, da plastičnih vrečk sploh ne bomo več uporabljali? Katere korake lahko naredimo v tej smeri? Preverjamo med trgovci in kupci.
Ob boju s tako hudo boleznijo, kot je rak, predvsem mlade bolnike čakata še boj za socialno varnost in življenje z bistveno nižjimi dohodki. Že bolniška nadomestila so velika težava, predvsem za samozaposlene, kadar je nujna invalidska upokojitev, pa je finančni udarec še večji. Toda tudi vrnitev na delo ne prinaša vselej olajšanja, številne težave pa imajo tudi delodajalci. Kako najti boljše sistemske alternative, ki bodo ustreznejše za vse?
Po pobegu iz zapora v Kopru so se pojavile zamisli, da bi morali imeti strožji zaporni sistem. Toda zaostrovanje bi lahko predstavljalo nevarno past.
Obseg dela in nalog se veča, zaposlenih pa je odločno, vsaj 300, premalo. To se odraža tudi v zaostankih pri izdajanju odločb. Namesto da bi pomagali ljudem v stiski na terenu, se zaposleni na centrih ukvarjajo z upravno administrativnimi nalogami. Kako bo ukrepala država? Gosta v studiu sta bila Špela Isop – MDDSZ in Perica Radonjič – Sindikat centrov za socialno delo. V oddaji sta sodelovala še dr. Vesna Leskošek in Francka Premzelj, predsednica Društva socialnih delavk in delavcev Slovenije.
V oddaji Kje pa vas čevelj žuli smo tudi letos raziskali številne okoljske, socialne, potrošniške in druge probleme, ki kažejo na to, v kakšni družbi živimo 28 let po plebiscitu. Letošnji izbor sta komentirala borka za človekove pravice, direktorica društva Amnesty International Slovenije, Nataša Posel in izredni profesor s Fakultete za socialno delo, pobudnik gibanja za dezinstitucionalizacijo pri nas, dr. Vito Flaker.
V oddaji Kje pa vas čevelj žuli smo tudi letos raziskali številne okoljske, socialne, potrošniške in druge probleme, ki kažejo na to, v kakšni družbi živimo 28 let po plebiscitu. Letošnji izbor sta komentirala borka za človekove pravice, direktorica društva Amnesty International Slovenije, Nataša Posel in izredni profesor s Fakultete za socialno delo, pobudnik gibanja za dezinstitucionalizacijo pri nas, dr. Vito Flaker.
Februarja bosta sočasno odšli specialistki radiologije v kranjskem zdravstvenem domu. Na ultrazvočni pregled zdaj čaka 320 pacientov, ki bodo lahko pregledani tudi pri koncesionarju. Pacientov ne vpisujejo več. Novega radiologa še ni na obzorju. Kljub prizadevanjem ni znano, ali bodo imeli v kranjskem zdravstvenem domu pacienti čez mesec in pol sploh na voljo rentgen in ultrazvok. Negotovost je velika tudi zato, ker so v Kranj prihajali tudi pacienti iz Škofje Loke, Kamnika in Medvod, kjer so prav tako ostali brez radiologov.
Starejšega poslušalca so po telefonu poklicali iz podjetja BDC Tim, ali bi bil pripravljen sodelovati v predstavitvi izdelkov za zdravo življenje, na katero je potem prišlo osem starejših parov. Predstavili so tudi magnetno blazino, ki naj bi imela številne blagodejne učinke, med drugim naj bi delovala proti bolečinam. Po ustnem dogovoru, da blazino lahko po treh mesecih z ženo vrneta in dobita polnih 950 evrov nazaj, sta se odločila za nakup. Po treh mesecih učinkov ni bilo, dogovor pa tudi ni veljal več.
Od 1. decembra velja, da za nekatere socialne prejemke kot so otroški dodatki, državne štipendije in nekatere subvencije upravičencem ne bo več treba oddajati vlog. Za veliko večino socialnih transferjev pa jih bo še zmeraj treba oddati. Kdaj in komu je treba to storiti, katere vloge je nujno treba oddati prav v decembru in kaj lahko storijo tisti, ki že od jeseni čakajo na izdajo odločb, posebej za subvencijo vrtcev.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Razvojno sodelovanje prispeva k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju, njegovo izvajanje pa odpira številna vprašanja. Kakšni so izzivi razvojnega sodelovanja, kateri so uspešni slovenski razvojni projekti in zakaj Slovenija ne izpolnjuje svojih zavez na tem področju? Gorazd Rečnik se je pogovarjal s doktorico Majo Bučar s katedre za mednarodne odnose na fakulteti za družbene vede, Ano Kalin iz Foruma za enakopravni razvoj in Albinom Keucem iz platforme Sloga, v studio pa je povabil Uroša Vajgla s sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve.
Ženske imajo na lokalnih volitvah manj možnosti za izvolitev kot moški. V Sloveniji imamo v 212 občinah trenutno samo šestnajst županj. Po letošnjih lokalnih volitvah se to število lahko celo zmanjša. Za župansko mesto se poteguje 100 žensk, moških kandidatov je 588. Raziskuje Gorazd Rečnik.
Zaključil se je razpis za oddajo ponudb za nakup parkirnih prostorov v garaži Celovških dvorov v Ljubljani za namen javne parkirne hiše. Toda stanovalci so prepričani, da se ta parkirišča sploh ne bi smela prodajati, saj naj bi jim ob nakupu stanovanj obljubljali pravico do njihove uporabe za obiskovalce. Po informacijah iz DUTB je bilo za nakup z izklicno ceno 350.000 evrov izkazanega kar nekaj interesa. Zakaj hoče parkirišča prodati po čim višji ceni in zakaj se stanovalci počutijo izigrane?
V Sloveniji porabimo povprečno po osem sveč na prebivalca letno, kar nas uvršča na tretje mesto držav po porabi nagrobnih sveč. Razlogi so tudi kulturni, nekateri pa jih prižigajo bolj za še živeče znance kot za pokojnike. Ostanki sveč vsekakor predstavljajo velik okoljski problem, ne glede na to, ali smo prižgali mojco, blaža, petro ali morda elektronsko svečo. Ste pripravljeni glede na pogubne okoljske vplive plastike prižgati kakšno ‘mojco iz akcije’ manj?
Neveljaven email naslov