Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poročilo razkriva, da je bilo kar 72 gasilcev ekstremno izpostavljenih strupom.
Poročilo o lanskem požaru v Kemisu razkriva, da je bilo kar 72 gasilcev ekstremno izpostavljenih strupom
Temperatura se je dvignila čez tisoč stopinj Celzija, oblak dima je bil izjemno črn, plamen svetel. Proti jutru je legla megla, ki je strupene pline držala pri tleh. Poročilo o opravljenih pregledih gasilcev, udeleženih pri gašenju požara v Kemisu, kaže, da so bili gasilci zelo izpostavljeni nevarnemu koktajlu toksičnih snovi.
Po požaru v Kemisu maja lani je imelo ob ali takoj po samem požaru zdravstvene težave 46 odstotkov gasilcev. Največ težav je bilo vezano na dihalni sistem, torej pljuča, sluznico oči, nosu in ust ter na zgornji del dihalnega trakta, težko dihanje in spremembe na koži. Kot opozarja predstojnica inštituta za medicino dela dr. Metoda Dodič Fikfak, se ob akutnih posledicah lahko čez 10, 15 ali več let pokažejo tudi pozne posledice.
Še posebej pri gasilcih, ki gasijo požare, v katerih gorijo kemikalije, se pogosteje pojavljajo različne vrste raka, zato je bila ključna določitev stopnje izpostavljenosti koktajlu rakotvornosti. 40 odstotkov od 283 pregledanih gasilcev je bilo srednje izpostavljenih, kar 72 jih je bilo izpostavljeno zelo in ekstremno.
“Ta požar je lahko – in upam, da bo – tudi priložnost, da se iz tega kaj naučimo.”
Večino pregledov so na kliničnem inštitutu opravili od 4 do 8 tednov po požaru. Zaradi časovnega zamika ni bilo smiselno iskati ostankov rakotvornih organskih topil, kot je benzen, ki povzroča levkemijo. “Vse študije kažejo, da se te snovi dajo identificirati v krvi najpozneje tri ure po požaru. Zato pravim, da je ta požar lahko – in upam, da bo – tudi priložnost, da se iz tega kaj naučimo. Ne toliko zdravstveni delavci kot predvsem organizatorji. Šest tednov po samem požaru so te snovi bile že metabolizirane in šle iz telesa. To ne pomeni, da niso pustile posledic.”
Vzorce krvi so globoko zamrznjene shranili za morebitno poznejšo analizo.
Veliko gasilcev je imelo uničene obleke, zaradi česar je bila absorpcija toksičnih snovi skozi kožo bistveno večja.“Pri 72 gasilcih je gošča šla skozi obleko. Domnevamo, da je bila absorpcija skozi kožo pomembna, ker je bila v okolici visoka temperatura. Pri visoki temperaturi se nam žile razširijo in je bila kožna pot za absorpcijo teh snovi popolnoma odprta.”
“Pri 72 gasilcih je gošča šla skozi obleko.”
Gošča, ki je bila po tleh, je odtekala v Tojnico. Šlo je za koktajl rakotvornih snovi. Naslednji dan so v njej izmerili presežene največje dovoljene koncentracije za atrazin (175-krat), nikelj in kobalt, lahkohlapne aromatske ogljikovodike, policiklične aromatske ogljikovodike in druga organska topila, kot sta formaldehid in fenol.
“Tisto, kar sem videla v medijih, kako so bili oblečeni ti ljudje, ki so delali v Tojnici, je bilo vsaj v začetku neprimerno. Mislim, da nihče ni razmišljal o tem, da lahko pride snov v telo skozi kožo.”
163 gasilcev ni uporabljalo dihalnih aparatov, namesto tega so na primer uporabljali kirurške maske, kar pa ni učinkovito. “Gasilci so nosili dihalni aparat samo za gašenje. Nekateri so potem, ko so presodili, da veter piha proč od njih, aparat izključili. Drugi dan se je zjutraj spustila megla in zaprla prostor pogorišču, ki je tlelo. Takrat tako rekoč nihče ni nosil individualnega dihalnega aparata, ampak kirurško masko.”
Požar v Kemisu so gasili razmeroma mladi gasilci, v povprečju stari od 20 do 29 let. Bilo je tudi kar nekaj dijakov in študentov. Določeni so gasili z mentorjem. “Nekateri gasilci so nam rekli, da sta bila obseg in vsebina požara taka, da bi moral biti rezerviran za profesionalne gasilce.”
Metoda Dodič Fikfak pravi, da bodo strokovnjaki morali presoditi, kako naj bi se v prihodnje gasilo take požare. “Na podlagi pogovorov s posamezniki bi marsikje lahko šlo brez take izpostavljenosti, kot je dejansko bila. Zares zahteva profesionalnega gasilca, ali bo stopil v goščo ali ne, kdaj se bo odmaknil ob eksplozijah sodov itn. To dejansko zahteva profesionalno presojo.”
Več kot četrtina pregledanih gasilcev je kadilcev, prav toliko jih je debelih, 90 odstotkov jih vsaj občasno uživa alkohol. Metoda Dodič Fikfak zagotavlja, da ne gre za individualizacijo odgovornosti.
“Če človeka s previsoko telesno težo, ki ni dovolj treniran in je še kadilec, zaradi česar ima verjetno posledice, spraviš v požar, kjer je v središču nad tisoč stopinj Celzija, in na obrazu še dihalni aparat, je obremenjenost njegovega srčno-žilnega sistema ogromna. Pri tako obremenjenem človeku je verjetnost, da ga zadene kap, ogromna.”
“Gasilec, ki gasi tak požar, nikakor ne bi smel biti debel, ker ga lahko pokoplje ogenj.”
Predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela meni, da gasilci, ki pri gašenju takih požarov doživljajo ekstremen napor in so izpostavljeni kemikalijam, ne bi smeli biti debeli in ne bi smeli biti kadilci. “Tudi prostovoljna društva bi morala imeti vpliv na to, da ti mladi ljudje zmanjšajo svojo dozo kadilstva in da se jih izobrazi tako, da se zaščitijo. Gasilec mora biti zdrav, predvsem pa se mora znati izjemno zaščititi. Da ne bo prezgodaj umrl.”
Učinki požarov se akumulirajo, gasilci pa bi se morali zavarovati tudi pri poklicih, ki jih opravljajo. “Če so bili relativno slabo zavarovani v Kemisu in če so nezavarovani tudi pri svojem poklicu mehanika ali mizarja, potem se bodo učinki tistega, čemur so bili izpostavljeni v Kemisu, z učinki z delovnega mesta ali gašenj seštevali ali množili.”
Metoda Dodič Fikfak, ki je tudi sodna izvedenka, poudarja, da je v enem primeru šlo za neposredno akutno zastrupitev, v treh pa je bila velika verjetnost, da je bil vpliv neposreden. Pri drugih gasilcih ni zelo konkretnih zdravstvenih posledic, o katerih bi lahko s skoraj 100-odstotno verjetnostjo trdili, da so posledice požara.
“Stvar sodišča je, kako bo razumelo verjetnost.”
“Govorimo in bomo govorili o verjetnostih. Stvar sodišča je, kako bo razumelo verjetnost. To je odgovor glede direktnih tožb. O drugih možnih tožbah, ki jih kot človek, ki se ukvarja z okoljem, lahko vidim, pa prepuščam ljudem samim.”
Klinični inštitut za medicino dela se zavzema za to, da bi bili prostovoljni gasilci obravnavani enako kot profesionalni. “Imeti bi morali zdravnika, ki jih ne bi spremljal samo na vsake tri leta, ampak ob požarih in neposredno po njih. Človeka bi morali spremljati vse od njegove vključitve v gasilsko dejavnost do njegove smrti.”
Kot poudarja predstojnica inštituta, bo bistveno spremljanje ljudi v naslednjih letih. “Res polagamo na srce, da se vsaj 72 gasilcev, ki so bili hudo izpostavljeni, spremlja naprej.”
“Človeka bi morali spremljati vse od njegove vključitve v gasilsko dejavnost do njegove smrti.”
Vrhnika je ekološko obremenjena s preteklo industrijo. “Moje vprašanje za državo je, s kakšno pravico – in ne samo za Vrhniko, ampak tudi za druga okolja, kot so Soška dolina, Mežica itn. – ekološko obremenjeno okolje iz preteklosti, ki ni sanirano, obremenimo z novo potencialno obremenjujočo industrijo. In na Vrhniki je potencialno obremenjujoče industrije ogromno.”
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Poročilo razkriva, da je bilo kar 72 gasilcev ekstremno izpostavljenih strupom.
Poročilo o lanskem požaru v Kemisu razkriva, da je bilo kar 72 gasilcev ekstremno izpostavljenih strupom
Temperatura se je dvignila čez tisoč stopinj Celzija, oblak dima je bil izjemno črn, plamen svetel. Proti jutru je legla megla, ki je strupene pline držala pri tleh. Poročilo o opravljenih pregledih gasilcev, udeleženih pri gašenju požara v Kemisu, kaže, da so bili gasilci zelo izpostavljeni nevarnemu koktajlu toksičnih snovi.
Po požaru v Kemisu maja lani je imelo ob ali takoj po samem požaru zdravstvene težave 46 odstotkov gasilcev. Največ težav je bilo vezano na dihalni sistem, torej pljuča, sluznico oči, nosu in ust ter na zgornji del dihalnega trakta, težko dihanje in spremembe na koži. Kot opozarja predstojnica inštituta za medicino dela dr. Metoda Dodič Fikfak, se ob akutnih posledicah lahko čez 10, 15 ali več let pokažejo tudi pozne posledice.
Še posebej pri gasilcih, ki gasijo požare, v katerih gorijo kemikalije, se pogosteje pojavljajo različne vrste raka, zato je bila ključna določitev stopnje izpostavljenosti koktajlu rakotvornosti. 40 odstotkov od 283 pregledanih gasilcev je bilo srednje izpostavljenih, kar 72 jih je bilo izpostavljeno zelo in ekstremno.
“Ta požar je lahko – in upam, da bo – tudi priložnost, da se iz tega kaj naučimo.”
Večino pregledov so na kliničnem inštitutu opravili od 4 do 8 tednov po požaru. Zaradi časovnega zamika ni bilo smiselno iskati ostankov rakotvornih organskih topil, kot je benzen, ki povzroča levkemijo. “Vse študije kažejo, da se te snovi dajo identificirati v krvi najpozneje tri ure po požaru. Zato pravim, da je ta požar lahko – in upam, da bo – tudi priložnost, da se iz tega kaj naučimo. Ne toliko zdravstveni delavci kot predvsem organizatorji. Šest tednov po samem požaru so te snovi bile že metabolizirane in šle iz telesa. To ne pomeni, da niso pustile posledic.”
Vzorce krvi so globoko zamrznjene shranili za morebitno poznejšo analizo.
Veliko gasilcev je imelo uničene obleke, zaradi česar je bila absorpcija toksičnih snovi skozi kožo bistveno večja.“Pri 72 gasilcih je gošča šla skozi obleko. Domnevamo, da je bila absorpcija skozi kožo pomembna, ker je bila v okolici visoka temperatura. Pri visoki temperaturi se nam žile razširijo in je bila kožna pot za absorpcijo teh snovi popolnoma odprta.”
“Pri 72 gasilcih je gošča šla skozi obleko.”
Gošča, ki je bila po tleh, je odtekala v Tojnico. Šlo je za koktajl rakotvornih snovi. Naslednji dan so v njej izmerili presežene največje dovoljene koncentracije za atrazin (175-krat), nikelj in kobalt, lahkohlapne aromatske ogljikovodike, policiklične aromatske ogljikovodike in druga organska topila, kot sta formaldehid in fenol.
“Tisto, kar sem videla v medijih, kako so bili oblečeni ti ljudje, ki so delali v Tojnici, je bilo vsaj v začetku neprimerno. Mislim, da nihče ni razmišljal o tem, da lahko pride snov v telo skozi kožo.”
163 gasilcev ni uporabljalo dihalnih aparatov, namesto tega so na primer uporabljali kirurške maske, kar pa ni učinkovito. “Gasilci so nosili dihalni aparat samo za gašenje. Nekateri so potem, ko so presodili, da veter piha proč od njih, aparat izključili. Drugi dan se je zjutraj spustila megla in zaprla prostor pogorišču, ki je tlelo. Takrat tako rekoč nihče ni nosil individualnega dihalnega aparata, ampak kirurško masko.”
Požar v Kemisu so gasili razmeroma mladi gasilci, v povprečju stari od 20 do 29 let. Bilo je tudi kar nekaj dijakov in študentov. Določeni so gasili z mentorjem. “Nekateri gasilci so nam rekli, da sta bila obseg in vsebina požara taka, da bi moral biti rezerviran za profesionalne gasilce.”
Metoda Dodič Fikfak pravi, da bodo strokovnjaki morali presoditi, kako naj bi se v prihodnje gasilo take požare. “Na podlagi pogovorov s posamezniki bi marsikje lahko šlo brez take izpostavljenosti, kot je dejansko bila. Zares zahteva profesionalnega gasilca, ali bo stopil v goščo ali ne, kdaj se bo odmaknil ob eksplozijah sodov itn. To dejansko zahteva profesionalno presojo.”
Več kot četrtina pregledanih gasilcev je kadilcev, prav toliko jih je debelih, 90 odstotkov jih vsaj občasno uživa alkohol. Metoda Dodič Fikfak zagotavlja, da ne gre za individualizacijo odgovornosti.
“Če človeka s previsoko telesno težo, ki ni dovolj treniran in je še kadilec, zaradi česar ima verjetno posledice, spraviš v požar, kjer je v središču nad tisoč stopinj Celzija, in na obrazu še dihalni aparat, je obremenjenost njegovega srčno-žilnega sistema ogromna. Pri tako obremenjenem človeku je verjetnost, da ga zadene kap, ogromna.”
“Gasilec, ki gasi tak požar, nikakor ne bi smel biti debel, ker ga lahko pokoplje ogenj.”
Predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela meni, da gasilci, ki pri gašenju takih požarov doživljajo ekstremen napor in so izpostavljeni kemikalijam, ne bi smeli biti debeli in ne bi smeli biti kadilci. “Tudi prostovoljna društva bi morala imeti vpliv na to, da ti mladi ljudje zmanjšajo svojo dozo kadilstva in da se jih izobrazi tako, da se zaščitijo. Gasilec mora biti zdrav, predvsem pa se mora znati izjemno zaščititi. Da ne bo prezgodaj umrl.”
Učinki požarov se akumulirajo, gasilci pa bi se morali zavarovati tudi pri poklicih, ki jih opravljajo. “Če so bili relativno slabo zavarovani v Kemisu in če so nezavarovani tudi pri svojem poklicu mehanika ali mizarja, potem se bodo učinki tistega, čemur so bili izpostavljeni v Kemisu, z učinki z delovnega mesta ali gašenj seštevali ali množili.”
Metoda Dodič Fikfak, ki je tudi sodna izvedenka, poudarja, da je v enem primeru šlo za neposredno akutno zastrupitev, v treh pa je bila velika verjetnost, da je bil vpliv neposreden. Pri drugih gasilcih ni zelo konkretnih zdravstvenih posledic, o katerih bi lahko s skoraj 100-odstotno verjetnostjo trdili, da so posledice požara.
“Stvar sodišča je, kako bo razumelo verjetnost.”
“Govorimo in bomo govorili o verjetnostih. Stvar sodišča je, kako bo razumelo verjetnost. To je odgovor glede direktnih tožb. O drugih možnih tožbah, ki jih kot človek, ki se ukvarja z okoljem, lahko vidim, pa prepuščam ljudem samim.”
Klinični inštitut za medicino dela se zavzema za to, da bi bili prostovoljni gasilci obravnavani enako kot profesionalni. “Imeti bi morali zdravnika, ki jih ne bi spremljal samo na vsake tri leta, ampak ob požarih in neposredno po njih. Človeka bi morali spremljati vse od njegove vključitve v gasilsko dejavnost do njegove smrti.”
Kot poudarja predstojnica inštituta, bo bistveno spremljanje ljudi v naslednjih letih. “Res polagamo na srce, da se vsaj 72 gasilcev, ki so bili hudo izpostavljeni, spremlja naprej.”
“Človeka bi morali spremljati vse od njegove vključitve v gasilsko dejavnost do njegove smrti.”
Vrhnika je ekološko obremenjena s preteklo industrijo. “Moje vprašanje za državo je, s kakšno pravico – in ne samo za Vrhniko, ampak tudi za druga okolja, kot so Soška dolina, Mežica itn. – ekološko obremenjeno okolje iz preteklosti, ki ni sanirano, obremenimo z novo potencialno obremenjujočo industrijo. In na Vrhniki je potencialno obremenjujoče industrije ogromno.”
Kako nemočen je posameznik proti sistemu, če se ta odloči, da bo teptal njegove pravice, dobro ve Breda Vrhunec. Kot pravi sama, gre za zgodbo Davida proti Goljatu. Vzrok je v hrupu s ceste in železnice ob njeni hiši, zaradi katerega njena družina dobesedno ne more spati. Lani, ko je Slovenija med drugim prejela opomin zaradi neupoštevanja evropske direktive na področju hrupa, je Breda Vrhunec postala članica ekspertne skupine za hrup pri Evropski komisiji. Z njo se je pogovarjal Gorazd Rečnik.
Okoljevarstvenica in direktorica Umanotere Gaja Brecelj ter instrumentalistka, književnica, slikarka, aranžerka glasbe in članica Mense Nina Pečar tokrat komentirata izbor oddaj, v katerih se zrcali naš odnos do okolja.
Povzetke komentirata okoljevarstvenica in direktorica Umanotere Gaja Brecelj ter umetnica in ena od najinteligentnejših ljudi v Sloveniji, članica Mense, Nina Pečar.
Odnos do kulture na primeru prirodoslovnega muzeja in platforme Inde s komentarjem Gaje Brecelj.
Inšpekcijske službe so se že med letošnjo turistično sezono sistematično lotile tistih, ki zlorabljajo sistem in na črno oglašujejo in oddajajo nepremičnine
Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinka Todorovski je ob nastopu svoje funkcije povedala, da bo angažirana zagovornica kakovostnega javnega servisa, ne pa fikus v dnevni sobi nacionalke. Kaj žuli gledalce, poslušalce in uporabnike naših spletnih strani?
Medtem ko v dolini Soče umrljivost zaradi azbesta še zmeraj raste, v Anhovem zdaj sosežigajo odpadke, kot so gume, plastika, odpadna olja, topila. Zakaj se prebivalci kljub zagotovilom, da emisije ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti, bojijo izpustov, ki nastajajo pri sosežiganju odpadkov v cementarni Salonit Anhovo?
Kar 70 odstotkov samozaposlenih plačuje prispevke od najnižje zavarovalne osnove. Ta je določena na podlagi fiktivnega dohodka. Problem nastane, ko zaslužijo še manj od te osnove. Bi morali upoštevati dejanske dohodke?
Zaradi grožnje z večmilijonsko tožbo Evropske komisije proti Sloveniji bo ministrstvo za okolje in prostor z desetletno zamudo ta teden v naglici dalo v javno obravnavo operativni program varstva pred hrupom. Gre za program, ki ne bo imel nobenih učinkov, saj bo sprejet za nazaj na podlagi starih strateških kart hrupa. Zavlačevanje pri pripravi operativnega programa ni spravilo v nevarnost samo države, ta bo zato morala plačevati visoke kazni, temveč bo vplivalo tudi na zdravje ljudi. Kako ministrstvo odpravlja eno izmed 31-ih slovenskih kršitev evropske zakonodaje na področju okolja?
V Sloveniji je več kot 90 tisoč samostojnih podjetnikov. Med njimi so tudi prodajalke v kioskih in trafikah, ki jih boste slišali v današnji oddaji. Za mizerno plačilo delajo po 300 ur na mesec, dopusta in bolniške odsotnosti ne poznajo. Druge izbire, kot je odprtje s.p.-ja, niso imeli. Podobno doživljajo tudi številni visoko izobraženi samostojni podjetniki, kot so lektorice in lektorji.
Sedem dreves, ki jih bo mestna občina ob prenovi tržnice podrla, bo zamenjalo 14 novih, civilna iniciativa pa pogreša dialog
Poslušalka se zaradi nestrokovno opravljenih melioracijskih del že več kot tri desetletja sooča s poplavami reke Bolske, ki njeno hišo odrežejo od sveta. Po letih tožarjenj z okoljskim ministrstvom je sodbo končno dobila, država je plačala več kot 100.000 evrov za sanacijo, ki pa je stanje le še poslabšala. Kam je odtekel ta denar?
Elektrarne na reki Muri že desetletja burijo duhove pri prebivalcih Pomurja, ki si jih v glavnem ne želijo, ostro pa jim nasprotujejo okoljevarstveniki. Čeprav je v Avstriji na Muri več kot 30 hidroelektrarn, je Mura pri nas še edina večja neokrnjena reka, območje ob njej pa je zaščiteno z različnimi okoljevarstvenimi režimi. Okoljsko poročilo za trenutno aktualno hidroelektrarno Hrastje-Mota je negativno, toda Mura je vključena v Akcijski načrt za obnovljive vire energije, kar bi lahko predstavljalo osnovo za presojo prevlade drugih javnih interesov nad javnim interesom varovanja okolja. Kakšne načrte ima investitor in zakaj jim večina prebivalcev Pomurja in okoljevarstveniki ostro nasprotujejo?
Enaka embalaža, drugačna vsebina pri prehranskih izdelkih v različnih državah – praksa, ki je bila že nekaj časa predmet gostilniških debat, po politični ofenzivi iz držav Višegrajske skupine pa je postala tudi izpostavljena tema v Evropski uniji. Raziskave v državah tako imenovanega »vzhoda« so pokazale, da razlike obstajajo, ni pa še splošnega strinjanja ali načrta, kako obravnavati to problematiko. V oddaji pregledamo rezultate slovenskih raziskav in se vprašamo o etičnosti ravnanja ponudnikov in odgovornosti potrošnikov.
Nov val podražitev bančnih storitev pri nekaterih pričakujemo že čez nekaj dni, pri drugih čez dober mesec. Skoraj vse bodo podražile svoje osnovne storitve, nekatere pa uvajajo tudi povsem nova nadomestila. Za vsak nakup z BA Maestro kartico ali plačilno kartico v tujini, kjer Evro ni uradno plačilno sredstvo, recimo na Hrvaškem, bomo banki morali plačati še dodatnega 1,5 odstotka od vrednosti nakupa v trgovini ali dviga gotovine na bankomatu. Kakšne podražitve nas čakajo to jesen in kako izbrati najbolj ugodno banko, je predstavila Alina Meško iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Kolektivna tožba je pravni institut, ki omogoča zaščito pravic v primerih, ko je za praviloma manjše vrednosti oškodovano večje število potrošnikov. Predlog zakona po besedah pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča krepi nadzor nad monopolisti in varuje potrošnike. Ti sicer države ali po tem zakonu ne bodo mogli tožiti, prav tako naj zakon ne bi veljal za nazaj. Kaj to pomeni denimo za kreditojemalce v švicarskih frankih, ki so vložili že okoli 100 tožb, ali pa za lastnike vozil, v katera je Volkswagen vgradil sporno programsko opremo za goljufanje na testih izpušnih plinov?
Ker potrebuje odrasel medved kar deset kilogramov hrane na dan in ker je letošnji obrod slab, ni izključeno, da bo primerov, kot je bil nedavni z medvedko pod Šmarno goro, letos več. Čeprav medveda, razen ene občanke, ni videl nihče drug, zabeležili niso nobene škode na njivah pod Rašico ali drugih materialnih dokazov se je medijskih objav nabralo za en majhen fascikel, družabna omrežja so pregorevala.
Gospodarska rast že dolgo ni bila tako visoka in registrirana brezposelnost pada, a je med iskalci zaposlitve veliko visoko izobraženih
Čez dva tedna bo morala prostore nekdanje tovarne Inde v Kopru zapustiti Ustvarjalna platforma Inde, ki je v treh letih delovanja iz ruševin ustvarila prostor alternativne kulture. Prizorišče je gostilo koncerte, okrogle mize in solidarnostne akcije, namenjene predvsem mladim, ter tako zagotavljalo vsebine, ki jih v komercialnih ustanovah ni bilo mogoče dobiti. Zdaj mora skoraj stočlanska skupnost aktivistov zaradi prodaje prostorov te zapustiti. Na obali je tako ugasnil še zadnji avtonomno delujoč prostor, koprska občina pa za delovanje skupnosti nima posluha. Kam se bodo odpravili mladi?
»Priti iz Kopra do Ljubljane z vlakom je vedno velika avantura« – so bile besede enega od čakajočih na železniški postaji v našem največjem obalnem mestu. Že nekaj časa namreč od Kopra do Divače proti Ljubljani vlakov ni oziroma so redki, sicer pa so za potnike organizirani nadomestni avtobusni prevozi, kar zna biti še posebej nepraktično za tiste, ki hočejo na pot s kolesom. Prvi nadomestni avtobusni prevozi namesto vlakov so bili organizirani že leta 2014, ko je tudi železniško infrastrukturo uničil žled. A tudi po več kot treh letih ostajajo avtobusi od Obale do Ljubljane in nazaj z vozovnico za vlak. Zakaj in katere so še tiste proge, ki bi jih radi prevozili z vlakom, pa vas po teh pelje avtobus, smo preverili v oddaji Kje pa vas čevelj žuli.
Neveljaven email naslov