Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poročilo razkriva, da je bilo kar 72 gasilcev ekstremno izpostavljenih strupom.
Poročilo o lanskem požaru v Kemisu razkriva, da je bilo kar 72 gasilcev ekstremno izpostavljenih strupom
Temperatura se je dvignila čez tisoč stopinj Celzija, oblak dima je bil izjemno črn, plamen svetel. Proti jutru je legla megla, ki je strupene pline držala pri tleh. Poročilo o opravljenih pregledih gasilcev, udeleženih pri gašenju požara v Kemisu, kaže, da so bili gasilci zelo izpostavljeni nevarnemu koktajlu toksičnih snovi.
Po požaru v Kemisu maja lani je imelo ob ali takoj po samem požaru zdravstvene težave 46 odstotkov gasilcev. Največ težav je bilo vezano na dihalni sistem, torej pljuča, sluznico oči, nosu in ust ter na zgornji del dihalnega trakta, težko dihanje in spremembe na koži. Kot opozarja predstojnica inštituta za medicino dela dr. Metoda Dodič Fikfak, se ob akutnih posledicah lahko čez 10, 15 ali več let pokažejo tudi pozne posledice.
Še posebej pri gasilcih, ki gasijo požare, v katerih gorijo kemikalije, se pogosteje pojavljajo različne vrste raka, zato je bila ključna določitev stopnje izpostavljenosti koktajlu rakotvornosti. 40 odstotkov od 283 pregledanih gasilcev je bilo srednje izpostavljenih, kar 72 jih je bilo izpostavljeno zelo in ekstremno.
“Ta požar je lahko – in upam, da bo – tudi priložnost, da se iz tega kaj naučimo.”
Večino pregledov so na kliničnem inštitutu opravili od 4 do 8 tednov po požaru. Zaradi časovnega zamika ni bilo smiselno iskati ostankov rakotvornih organskih topil, kot je benzen, ki povzroča levkemijo. “Vse študije kažejo, da se te snovi dajo identificirati v krvi najpozneje tri ure po požaru. Zato pravim, da je ta požar lahko – in upam, da bo – tudi priložnost, da se iz tega kaj naučimo. Ne toliko zdravstveni delavci kot predvsem organizatorji. Šest tednov po samem požaru so te snovi bile že metabolizirane in šle iz telesa. To ne pomeni, da niso pustile posledic.”
Vzorce krvi so globoko zamrznjene shranili za morebitno poznejšo analizo.
Veliko gasilcev je imelo uničene obleke, zaradi česar je bila absorpcija toksičnih snovi skozi kožo bistveno večja.“Pri 72 gasilcih je gošča šla skozi obleko. Domnevamo, da je bila absorpcija skozi kožo pomembna, ker je bila v okolici visoka temperatura. Pri visoki temperaturi se nam žile razširijo in je bila kožna pot za absorpcijo teh snovi popolnoma odprta.”
“Pri 72 gasilcih je gošča šla skozi obleko.”
Gošča, ki je bila po tleh, je odtekala v Tojnico. Šlo je za koktajl rakotvornih snovi. Naslednji dan so v njej izmerili presežene največje dovoljene koncentracije za atrazin (175-krat), nikelj in kobalt, lahkohlapne aromatske ogljikovodike, policiklične aromatske ogljikovodike in druga organska topila, kot sta formaldehid in fenol.
“Tisto, kar sem videla v medijih, kako so bili oblečeni ti ljudje, ki so delali v Tojnici, je bilo vsaj v začetku neprimerno. Mislim, da nihče ni razmišljal o tem, da lahko pride snov v telo skozi kožo.”
163 gasilcev ni uporabljalo dihalnih aparatov, namesto tega so na primer uporabljali kirurške maske, kar pa ni učinkovito. “Gasilci so nosili dihalni aparat samo za gašenje. Nekateri so potem, ko so presodili, da veter piha proč od njih, aparat izključili. Drugi dan se je zjutraj spustila megla in zaprla prostor pogorišču, ki je tlelo. Takrat tako rekoč nihče ni nosil individualnega dihalnega aparata, ampak kirurško masko.”
Požar v Kemisu so gasili razmeroma mladi gasilci, v povprečju stari od 20 do 29 let. Bilo je tudi kar nekaj dijakov in študentov. Določeni so gasili z mentorjem. “Nekateri gasilci so nam rekli, da sta bila obseg in vsebina požara taka, da bi moral biti rezerviran za profesionalne gasilce.”
Metoda Dodič Fikfak pravi, da bodo strokovnjaki morali presoditi, kako naj bi se v prihodnje gasilo take požare. “Na podlagi pogovorov s posamezniki bi marsikje lahko šlo brez take izpostavljenosti, kot je dejansko bila. Zares zahteva profesionalnega gasilca, ali bo stopil v goščo ali ne, kdaj se bo odmaknil ob eksplozijah sodov itn. To dejansko zahteva profesionalno presojo.”
Več kot četrtina pregledanih gasilcev je kadilcev, prav toliko jih je debelih, 90 odstotkov jih vsaj občasno uživa alkohol. Metoda Dodič Fikfak zagotavlja, da ne gre za individualizacijo odgovornosti.
“Če človeka s previsoko telesno težo, ki ni dovolj treniran in je še kadilec, zaradi česar ima verjetno posledice, spraviš v požar, kjer je v središču nad tisoč stopinj Celzija, in na obrazu še dihalni aparat, je obremenjenost njegovega srčno-žilnega sistema ogromna. Pri tako obremenjenem človeku je verjetnost, da ga zadene kap, ogromna.”
“Gasilec, ki gasi tak požar, nikakor ne bi smel biti debel, ker ga lahko pokoplje ogenj.”
Predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela meni, da gasilci, ki pri gašenju takih požarov doživljajo ekstremen napor in so izpostavljeni kemikalijam, ne bi smeli biti debeli in ne bi smeli biti kadilci. “Tudi prostovoljna društva bi morala imeti vpliv na to, da ti mladi ljudje zmanjšajo svojo dozo kadilstva in da se jih izobrazi tako, da se zaščitijo. Gasilec mora biti zdrav, predvsem pa se mora znati izjemno zaščititi. Da ne bo prezgodaj umrl.”
Učinki požarov se akumulirajo, gasilci pa bi se morali zavarovati tudi pri poklicih, ki jih opravljajo. “Če so bili relativno slabo zavarovani v Kemisu in če so nezavarovani tudi pri svojem poklicu mehanika ali mizarja, potem se bodo učinki tistega, čemur so bili izpostavljeni v Kemisu, z učinki z delovnega mesta ali gašenj seštevali ali množili.”
Metoda Dodič Fikfak, ki je tudi sodna izvedenka, poudarja, da je v enem primeru šlo za neposredno akutno zastrupitev, v treh pa je bila velika verjetnost, da je bil vpliv neposreden. Pri drugih gasilcih ni zelo konkretnih zdravstvenih posledic, o katerih bi lahko s skoraj 100-odstotno verjetnostjo trdili, da so posledice požara.
“Stvar sodišča je, kako bo razumelo verjetnost.”
“Govorimo in bomo govorili o verjetnostih. Stvar sodišča je, kako bo razumelo verjetnost. To je odgovor glede direktnih tožb. O drugih možnih tožbah, ki jih kot človek, ki se ukvarja z okoljem, lahko vidim, pa prepuščam ljudem samim.”
Klinični inštitut za medicino dela se zavzema za to, da bi bili prostovoljni gasilci obravnavani enako kot profesionalni. “Imeti bi morali zdravnika, ki jih ne bi spremljal samo na vsake tri leta, ampak ob požarih in neposredno po njih. Človeka bi morali spremljati vse od njegove vključitve v gasilsko dejavnost do njegove smrti.”
Kot poudarja predstojnica inštituta, bo bistveno spremljanje ljudi v naslednjih letih. “Res polagamo na srce, da se vsaj 72 gasilcev, ki so bili hudo izpostavljeni, spremlja naprej.”
“Človeka bi morali spremljati vse od njegove vključitve v gasilsko dejavnost do njegove smrti.”
Vrhnika je ekološko obremenjena s preteklo industrijo. “Moje vprašanje za državo je, s kakšno pravico – in ne samo za Vrhniko, ampak tudi za druga okolja, kot so Soška dolina, Mežica itn. – ekološko obremenjeno okolje iz preteklosti, ki ni sanirano, obremenimo z novo potencialno obremenjujočo industrijo. In na Vrhniki je potencialno obremenjujoče industrije ogromno.”
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Poročilo razkriva, da je bilo kar 72 gasilcev ekstremno izpostavljenih strupom.
Poročilo o lanskem požaru v Kemisu razkriva, da je bilo kar 72 gasilcev ekstremno izpostavljenih strupom
Temperatura se je dvignila čez tisoč stopinj Celzija, oblak dima je bil izjemno črn, plamen svetel. Proti jutru je legla megla, ki je strupene pline držala pri tleh. Poročilo o opravljenih pregledih gasilcev, udeleženih pri gašenju požara v Kemisu, kaže, da so bili gasilci zelo izpostavljeni nevarnemu koktajlu toksičnih snovi.
Po požaru v Kemisu maja lani je imelo ob ali takoj po samem požaru zdravstvene težave 46 odstotkov gasilcev. Največ težav je bilo vezano na dihalni sistem, torej pljuča, sluznico oči, nosu in ust ter na zgornji del dihalnega trakta, težko dihanje in spremembe na koži. Kot opozarja predstojnica inštituta za medicino dela dr. Metoda Dodič Fikfak, se ob akutnih posledicah lahko čez 10, 15 ali več let pokažejo tudi pozne posledice.
Še posebej pri gasilcih, ki gasijo požare, v katerih gorijo kemikalije, se pogosteje pojavljajo različne vrste raka, zato je bila ključna določitev stopnje izpostavljenosti koktajlu rakotvornosti. 40 odstotkov od 283 pregledanih gasilcev je bilo srednje izpostavljenih, kar 72 jih je bilo izpostavljeno zelo in ekstremno.
“Ta požar je lahko – in upam, da bo – tudi priložnost, da se iz tega kaj naučimo.”
Večino pregledov so na kliničnem inštitutu opravili od 4 do 8 tednov po požaru. Zaradi časovnega zamika ni bilo smiselno iskati ostankov rakotvornih organskih topil, kot je benzen, ki povzroča levkemijo. “Vse študije kažejo, da se te snovi dajo identificirati v krvi najpozneje tri ure po požaru. Zato pravim, da je ta požar lahko – in upam, da bo – tudi priložnost, da se iz tega kaj naučimo. Ne toliko zdravstveni delavci kot predvsem organizatorji. Šest tednov po samem požaru so te snovi bile že metabolizirane in šle iz telesa. To ne pomeni, da niso pustile posledic.”
Vzorce krvi so globoko zamrznjene shranili za morebitno poznejšo analizo.
Veliko gasilcev je imelo uničene obleke, zaradi česar je bila absorpcija toksičnih snovi skozi kožo bistveno večja.“Pri 72 gasilcih je gošča šla skozi obleko. Domnevamo, da je bila absorpcija skozi kožo pomembna, ker je bila v okolici visoka temperatura. Pri visoki temperaturi se nam žile razširijo in je bila kožna pot za absorpcijo teh snovi popolnoma odprta.”
“Pri 72 gasilcih je gošča šla skozi obleko.”
Gošča, ki je bila po tleh, je odtekala v Tojnico. Šlo je za koktajl rakotvornih snovi. Naslednji dan so v njej izmerili presežene največje dovoljene koncentracije za atrazin (175-krat), nikelj in kobalt, lahkohlapne aromatske ogljikovodike, policiklične aromatske ogljikovodike in druga organska topila, kot sta formaldehid in fenol.
“Tisto, kar sem videla v medijih, kako so bili oblečeni ti ljudje, ki so delali v Tojnici, je bilo vsaj v začetku neprimerno. Mislim, da nihče ni razmišljal o tem, da lahko pride snov v telo skozi kožo.”
163 gasilcev ni uporabljalo dihalnih aparatov, namesto tega so na primer uporabljali kirurške maske, kar pa ni učinkovito. “Gasilci so nosili dihalni aparat samo za gašenje. Nekateri so potem, ko so presodili, da veter piha proč od njih, aparat izključili. Drugi dan se je zjutraj spustila megla in zaprla prostor pogorišču, ki je tlelo. Takrat tako rekoč nihče ni nosil individualnega dihalnega aparata, ampak kirurško masko.”
Požar v Kemisu so gasili razmeroma mladi gasilci, v povprečju stari od 20 do 29 let. Bilo je tudi kar nekaj dijakov in študentov. Določeni so gasili z mentorjem. “Nekateri gasilci so nam rekli, da sta bila obseg in vsebina požara taka, da bi moral biti rezerviran za profesionalne gasilce.”
Metoda Dodič Fikfak pravi, da bodo strokovnjaki morali presoditi, kako naj bi se v prihodnje gasilo take požare. “Na podlagi pogovorov s posamezniki bi marsikje lahko šlo brez take izpostavljenosti, kot je dejansko bila. Zares zahteva profesionalnega gasilca, ali bo stopil v goščo ali ne, kdaj se bo odmaknil ob eksplozijah sodov itn. To dejansko zahteva profesionalno presojo.”
Več kot četrtina pregledanih gasilcev je kadilcev, prav toliko jih je debelih, 90 odstotkov jih vsaj občasno uživa alkohol. Metoda Dodič Fikfak zagotavlja, da ne gre za individualizacijo odgovornosti.
“Če človeka s previsoko telesno težo, ki ni dovolj treniran in je še kadilec, zaradi česar ima verjetno posledice, spraviš v požar, kjer je v središču nad tisoč stopinj Celzija, in na obrazu še dihalni aparat, je obremenjenost njegovega srčno-žilnega sistema ogromna. Pri tako obremenjenem človeku je verjetnost, da ga zadene kap, ogromna.”
“Gasilec, ki gasi tak požar, nikakor ne bi smel biti debel, ker ga lahko pokoplje ogenj.”
Predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela meni, da gasilci, ki pri gašenju takih požarov doživljajo ekstremen napor in so izpostavljeni kemikalijam, ne bi smeli biti debeli in ne bi smeli biti kadilci. “Tudi prostovoljna društva bi morala imeti vpliv na to, da ti mladi ljudje zmanjšajo svojo dozo kadilstva in da se jih izobrazi tako, da se zaščitijo. Gasilec mora biti zdrav, predvsem pa se mora znati izjemno zaščititi. Da ne bo prezgodaj umrl.”
Učinki požarov se akumulirajo, gasilci pa bi se morali zavarovati tudi pri poklicih, ki jih opravljajo. “Če so bili relativno slabo zavarovani v Kemisu in če so nezavarovani tudi pri svojem poklicu mehanika ali mizarja, potem se bodo učinki tistega, čemur so bili izpostavljeni v Kemisu, z učinki z delovnega mesta ali gašenj seštevali ali množili.”
Metoda Dodič Fikfak, ki je tudi sodna izvedenka, poudarja, da je v enem primeru šlo za neposredno akutno zastrupitev, v treh pa je bila velika verjetnost, da je bil vpliv neposreden. Pri drugih gasilcih ni zelo konkretnih zdravstvenih posledic, o katerih bi lahko s skoraj 100-odstotno verjetnostjo trdili, da so posledice požara.
“Stvar sodišča je, kako bo razumelo verjetnost.”
“Govorimo in bomo govorili o verjetnostih. Stvar sodišča je, kako bo razumelo verjetnost. To je odgovor glede direktnih tožb. O drugih možnih tožbah, ki jih kot človek, ki se ukvarja z okoljem, lahko vidim, pa prepuščam ljudem samim.”
Klinični inštitut za medicino dela se zavzema za to, da bi bili prostovoljni gasilci obravnavani enako kot profesionalni. “Imeti bi morali zdravnika, ki jih ne bi spremljal samo na vsake tri leta, ampak ob požarih in neposredno po njih. Človeka bi morali spremljati vse od njegove vključitve v gasilsko dejavnost do njegove smrti.”
Kot poudarja predstojnica inštituta, bo bistveno spremljanje ljudi v naslednjih letih. “Res polagamo na srce, da se vsaj 72 gasilcev, ki so bili hudo izpostavljeni, spremlja naprej.”
“Človeka bi morali spremljati vse od njegove vključitve v gasilsko dejavnost do njegove smrti.”
Vrhnika je ekološko obremenjena s preteklo industrijo. “Moje vprašanje za državo je, s kakšno pravico – in ne samo za Vrhniko, ampak tudi za druga okolja, kot so Soška dolina, Mežica itn. – ekološko obremenjeno okolje iz preteklosti, ki ni sanirano, obremenimo z novo potencialno obremenjujočo industrijo. In na Vrhniki je potencialno obremenjujoče industrije ogromno.”
Prebivalci ptujske Spuhlje vedno bolj glasno opozarjajo, da je tovornemu prometu, ki se od mejnih prehodov Zavrč in Središče ob Dravi vali čez to naselje proti notranjosti države, odklenkalo. Prometna nevarnost, hrup in slaba pretočnost so glavne težave, ki jih povzročajo tovornjaki. Spuhljani zato zahtevajo južno obvoznico Ptuja. Zakaj država nanjo ne pristane in bo raje sanirala zdajšnjo cesto?
Prebivalci litostrojskega naselja v Šiški se že vrsto let pritožujejo nad hrupom in občasno celo smradom, ki prihaja iz tamkajšnje livarne in jeklarne. Pogovori med vodstvom podjetja in prebivalci so se zdeli kot dialog gluhih. Oboji so s svojimi meritvami hrupa dokazovali svoj prav. Dokler se ni v dialog vključila še tretja stran in meritve so ponovili. Na rezultate še čakajo, a medtem je življenje na območju starega Litostroja postalo znosnejše, manj hrupno. Po industrijskem delu Šiške se je sprehodil Marjan Vešligaj.
Varovani oddelki posebnih socialno varstvenih zavodov so polni, ljudje spijo na improviziranih ležiščih na tleh jedilnic, hodnikov, v sobah za privezovanje,… Sodišča na varovane oddelke nameščajo tudi ljudi, ki tja ne spadajo. Zavodi gradijo nove kapacitete, kar pa je v nasprotju z zavezami glede deinstitucionalizacije, za izvedbo katere ima država na voljo 58 milijonov evrov evropskih sredstev.
Več kot 250 zalitih kleti, uničeni vrtni in njivski nasadi, predvsem pa velikanska materialna škoda. To je izkupiček silovitega neurja, ki je pred desetimi dnevi prizadelo Ptuj z okolico. Toda posledice bi bile veliko manjše, če bi pristojni poskrbeli za učinkovito odvajanje meteornih vod, koncesionarji pa za vzdrževanje vodotokov, menijo domačini. Še več, prepričani so, da odgovorni popuščajo okoljevarstvenikom, ki ne dovolijo košnje vodotokov, in pustijo, da se struge nenadzorovano zaraščajo s travo, grmovjem in celo drevjem, zato je poplavna varnost katastrofalna. Ali imajo domačini prav? So očitki okoljevarstvenikom utemeljeni? Ali so vzdrževalna dela koncesionarja pri vodotokih ustrezna?
Če želite biti tudi v prihodnje deležni ugodnosti, ki vam jih nudi članstvo v našem klubu, potem odkljukajte… podobna sporočila prejemamo potrošniki skoraj vsak dan. Podjetja prilagajajo zbirke podatkov in ureditve v skladu z uredbo, ki začne veljati 25. maja. Pa vemo, kateri naši podatki so v posameznih bazah, kaj z njimi lahko naredimo, kaj dobrega prinašajo nova pravila varstva osebnih podatkov? Jih lahko prenesemo drugam ali morda celo prodamo? Zoran Savin, direktor zavoda IAB Slovenija bo odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev.
Med prvomajskimi prazniki gre ponovno pričakovati "preseljevanje naroda", tako da bo na naših cestah zagotovo zelo veliko prometa.
Izjemno obsežen in zahteven projekt, ki odpira številna izvedbena, pa tudi okoljska vprašanja
Imate zemljišče, pravnomočno gradbeno dovoljenje, lastništvo nad dostopno potjo, ki se navezuje na javno cesto, in že zakopljete prvo lopato za graditev stanovanjske hiše. Potem pa kot strela z jasnega udarijo nekoliko bolj oddaljeni sosedje in predlagajo obnovitev postopka izdaje gradbenega dovoljenja.
Rezultati javnega razpisa za dodeljevanja državnih sredstev za različne kulturne festivale je vnovič razburil javnost.
Prejšnji teden smo v oddaji Požarno varnost uravnava trg izpostavili liberalizacijo področja požarne varnosti pri graditvi objektov. Ali je država spremenila pogled na vsebinski nadzor kot na nepotrebno administrativno oviro? V tokratni oddaji boste slišali tudi direktorja Kemisa Emila Nanuta. Zakaj v delu, kjer je zagorelo, ni bilo avtomatskih požarnih naprav in kaj načrtuje Kemis v prihodnje?
Število požarov v Sloveniji se povečuje, razlogov je več, eden od pomembnih pa je po mnenju sogovornikov tudi umikanje države s področja požarne varnosti in opuščanje nadzora. Na lokacijah, kjer skladiščijo odpadke, je velik požar statistično mogoče pričakovati enkrat na 50 let. Samo lani so se zgodili trije.
Operaterji regijskega centra za obveščanje v Kranju, ki pokriva območje celotne Gorenjske, so imeli zadnje štiri mesece veliko težave z občasnim nedelovanjem tihega alarmiranja preko pozivnikov. Napake na sistemu alarmiranja bi imele lahko hude posledice za življenje ljudi in premoženje na Gorenjskem, na kar opozarjajo predvsem prostovoljni gasilci. K sreči v času odpovedi sistema ni bilo zahtevnih posredovanj. Prostovoljni gasilci opozarjajo, da je negotovo delovanje sistema za tiho alarmiranje nedopustno in nesprejemljivo, napake pa so stresne tudi za delo operaterjev. Za delovanje sistema skrbi država. Na upravi za zaščito za reševanje, kjer se zavedajo odgovornosti in morebitnih posledic, zagotavljajo, da je zdaj napaka na zahtevnem sistemu tihega alarmiranja odpravljena. Žulj je pripravila Aljana JOCIF.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Revščina upokojencev ni posledica gospodarske krize, pač pa popolnoma zgrešenih politik
Na videz enostavno rešljiva uganka ali vprašanje, mikavna denarna nagrada in v drobnem tisku zapisani pogoji sodelovanja v nagradnih igrah. To je dobro znan recept nekaterih televizijskih kvizov, ki pa sodelujočim praviloma ne prinesejo nagrade, ampak le izjemno visok račun za telefonske storitve. Kakšne pasti skriva sodelovanje v takšnih igrah, ali izdajatelji izkoriščajo naivnost sodelujočih in kako dobro so ti sploh seznanjeni s pogoji sodelovanja? Ali država to sploh nadzoruje?
V bližini splošne bolnišnice v Šempetru pri Gorici je eden največjih izzivov za bolnike in njihove svojce, ne kako priti do zdravnika, ampak kam parkirati ali le za nekaj minut ustaviti svoje vozilo. Mirujoči promet v okolici osrednje zdravstvene ustanove na severnem Primorskem je kaotičen. Zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov imajo poleg bolnikov in obiskovalcev težave tudi dostavne in interventne službe, da o zaposlenih niti ne govorimo. Po dograditvi urgentnega centra se stanje ni izboljšalo, še več – ker so odstranili zapornice, ki so prej ločevale notranje od zunanjega območja bolnišnice, je težav še več. Občinskim redarjem je v zadnjem času sicer uspelo nekoliko urediti razmere. Rešitve išče tudi vodstvo bolnišnice, a pritožb zaradi pomanjkanja parkirnih mest in anarhije pri parkiranju ne manjka
Viagogo je spletni preprodajalec vstopnic za največje glasbene in športne dogodke, ki zavaja in goljufa potrošnike po vsem svetu, tudi v Sloveniji.
V Sloveniji približno polovico vseh umorov in poskusov umorov žensk povzročijo njihovi nekdanji ali sedanji zakonci oziroma intimni partnerji – od sedem do deset primerov na leto. Za žensko je najbolj verjetno, da bo umorjena doma, pri moških pa gre največkrat za umore zunaj doma, vendar so storilci znanci. Sociologinja doktorica Jasna Podreka je na podlagi raziskave konkretnih pravnomočno zaključenih sodnih primerov ugotovila, da gre pri umorih žensk, ki so jih zagrešili intimni partnerji, za napovedana dejanja, ki so sledila dolgoletnemu nasilju. Poglavitni povodi in motivi za umor so v več kot polovici primerov povezani prav z odločitvijo ženske, da se nasilnemu partnerju upre ali nasilno razmerje pretrga.
Zaposleni v vzgoji in izobraževanju opozarjajo na problem anonimnih prijav na inšpektorat za šolstvo
Neveljaven email naslov