Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Izjemno obsežen in zahteven projekt, ki odpira številna izvedbena, pa tudi okoljska vprašanja
Izjemno obsežen in zahteven projekt, ki odpira številna izvedbena, pa tudi okoljska vprašanja
Začenja se največji kohezijski projekt v Sloveniji, odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja. Projekt je vreden več kot 135 milijonov evrov, 69 milijonov bo evropskih sredstev, 12 milijonov bo prispevala država, preostalo pa Mestna občina Ljubljana ter občini Medvode in Vodice. Gradnja, med drugim bodo dogradili kanalizacijsko omrežje in nadgradili centralno čistilno napravo, se mora končati v dveh letih. Samo v Mestni občini Ljubljana bo graditev potekala kar na 261 cestah in ulicah. Gre za projekt, ki odpira številna izvedbena, pa tudi okoljska vprašanja.
Direktor Javnega podjetja Vodovod-kanalizacija Krištof Mlakar pravi, da bodo s projektom ukinili več kot 10.000 greznic, ki brez nadzora spuščajo fekalije v podtalno vodo. Glede konkretne izvedbe projekta na določenem območju bodo prebivalce seznanili po izvedbi javnega naročila vsaj mesec pred začetkom del. S posamezniki, ki ne želijo prodati zemljišča ali podati služnosti, se bodo skušali pogovoriti, če ne bodo našli skupnega jezika, niso izključene niti razlastitve.
V Slovenskem komiteju mednarodnega združenja hidrogeologov dr. Mihael Brenčič poudarja, da bo kanalizacijski vod C0 speljan čez vodovarstveno območje.
“Če bi bil kanalizacijski vod iz takšnih ali drugačnih razlogov poškodovan in bi začela ta kanalizacija puščati, bi se slej ko prej zgodilo, da bi se onesnaženje pojavilo tudi v vodnjakih vodarne Kleče.”
Brenčič poudarja, da si ne bi smeli dovoliti, da dopuščamo onesnaženja vode. “Najboljša alternativa bi bila, da bi se kanalizacijski vod speljal mimo vodovarstvenih območij.”
Društvo hidrogeologov, ki je leta 2016 podalo deklaracijo, s katero je izrazilo nestrinjanje s tem posegom. ARSO je ugotovil, da za projekt ni potrebna presoja vplivov na okolje in ni treba pridobiti okoljevarstvenega soglasja. V sklepu so navedene strokovne podlage podjetja, ki se po Brenčičevih informacijah ne ukvarja s hidrogeologijo in nima strokovnjakov z izobrazbo na področju podzemnih vod.
Mlakar pravi, da trasa izhaja že z začetka 80. let, pri projektu pa sodelujejo z Geološkim zavodom, ki je izdelalo zaščitne ukrepe, da se ne bi zgodilo onesnaženje.
“Območje poselitve bliže od zbiralnika C0 je že poseljeno. Tam na ožjem vodovarstvenem območju stojijo hiše, ki imajo ta hip greznice. To poskušamo urediti. Skušamo preprečiti nenadzorovane izteke v podzemno vodo.”
S pojasnili je bila zadovoljna tudi Evropska komisija, glede alternativ pa Mlakar pravi, da so pregledali številne vidike. “Presojali smo tako okoljske kot podnebne, tehnične in navsezadnje tudi ekonomske vidike. Vse preostale trase so bile že v začetku ovržene kot nesmotrne.”
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Izjemno obsežen in zahteven projekt, ki odpira številna izvedbena, pa tudi okoljska vprašanja
Izjemno obsežen in zahteven projekt, ki odpira številna izvedbena, pa tudi okoljska vprašanja
Začenja se največji kohezijski projekt v Sloveniji, odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja. Projekt je vreden več kot 135 milijonov evrov, 69 milijonov bo evropskih sredstev, 12 milijonov bo prispevala država, preostalo pa Mestna občina Ljubljana ter občini Medvode in Vodice. Gradnja, med drugim bodo dogradili kanalizacijsko omrežje in nadgradili centralno čistilno napravo, se mora končati v dveh letih. Samo v Mestni občini Ljubljana bo graditev potekala kar na 261 cestah in ulicah. Gre za projekt, ki odpira številna izvedbena, pa tudi okoljska vprašanja.
Direktor Javnega podjetja Vodovod-kanalizacija Krištof Mlakar pravi, da bodo s projektom ukinili več kot 10.000 greznic, ki brez nadzora spuščajo fekalije v podtalno vodo. Glede konkretne izvedbe projekta na določenem območju bodo prebivalce seznanili po izvedbi javnega naročila vsaj mesec pred začetkom del. S posamezniki, ki ne želijo prodati zemljišča ali podati služnosti, se bodo skušali pogovoriti, če ne bodo našli skupnega jezika, niso izključene niti razlastitve.
V Slovenskem komiteju mednarodnega združenja hidrogeologov dr. Mihael Brenčič poudarja, da bo kanalizacijski vod C0 speljan čez vodovarstveno območje.
“Če bi bil kanalizacijski vod iz takšnih ali drugačnih razlogov poškodovan in bi začela ta kanalizacija puščati, bi se slej ko prej zgodilo, da bi se onesnaženje pojavilo tudi v vodnjakih vodarne Kleče.”
Brenčič poudarja, da si ne bi smeli dovoliti, da dopuščamo onesnaženja vode. “Najboljša alternativa bi bila, da bi se kanalizacijski vod speljal mimo vodovarstvenih območij.”
Društvo hidrogeologov, ki je leta 2016 podalo deklaracijo, s katero je izrazilo nestrinjanje s tem posegom. ARSO je ugotovil, da za projekt ni potrebna presoja vplivov na okolje in ni treba pridobiti okoljevarstvenega soglasja. V sklepu so navedene strokovne podlage podjetja, ki se po Brenčičevih informacijah ne ukvarja s hidrogeologijo in nima strokovnjakov z izobrazbo na področju podzemnih vod.
Mlakar pravi, da trasa izhaja že z začetka 80. let, pri projektu pa sodelujejo z Geološkim zavodom, ki je izdelalo zaščitne ukrepe, da se ne bi zgodilo onesnaženje.
“Območje poselitve bliže od zbiralnika C0 je že poseljeno. Tam na ožjem vodovarstvenem območju stojijo hiše, ki imajo ta hip greznice. To poskušamo urediti. Skušamo preprečiti nenadzorovane izteke v podzemno vodo.”
S pojasnili je bila zadovoljna tudi Evropska komisija, glede alternativ pa Mlakar pravi, da so pregledali številne vidike. “Presojali smo tako okoljske kot podnebne, tehnične in navsezadnje tudi ekonomske vidike. Vse preostale trase so bile že v začetku ovržene kot nesmotrne.”
Po letih opozarjanja, da je v Sloveniji nujno sistemsko urediti osebno asistenco, je skupina invalidskih organizacij, združenih v Mrežo za dezinstitucionalizacijo, pripravila nov predlog zakona o osebni asistenci.
Po letih opozarjanja, da je v Sloveniji nujno sistemsko urediti osebno asistenco, je skupina invalidskih organizacij, združenih v Mrežo za dezinstitucionalizacijo, pripravila nov predlog zakona o osebni asistenci.
Po letih opozarjanja, da je v Sloveniji nujno sistemsko urediti osebno asistenco, je skupina invalidskih organizacij, združenih v Mrežo za dezinstitucionalizacijo, pripravila nov predlog zakona o osebni asistenci.
Zakaj moramo imeti za rušenje starih objektov projektno dokumentacijo in kaj je z rušenjem objektov, ki so pod spomeniškim varstvom? O birokratskih postopkih Marjan Jerman.
Zakaj moramo imeti za rušenje starih objektov projektno dokumentacijo in kaj je z rušenjem objektov, ki so pod spomeniškim varstvom? O birokratskih postopkih Marjan Jerman.
Od odpisa dolgov do novega sistema izvršb v letu 2015 Primeri kažejo, da civilna družba rešuje res velikanske življenjske stiske namesto socialnega sistema, ki je kljub neštetim opozorilom strokovnjakov in medijev še zmeraj zbirokratiziran
Med čebelarji se najmanj že desetletje javno šepeta o uporabi in prodaji spornih, neregistriranih zdravil za zatiranje varoje pri čebelah; najnovejše razkritje o zdravju nevarnih kemikalijah v slovenskem medu in še zlasti satju pa je vrglo slabo luč na celotno slovensko čebelarstvo dejavnost. Kako varen je slovenski med, kako poučeni so čebelarji in zakaj je uspelo dvomljivemu trgovcu kar deset let izigravati inšpektorje, smo raziskovali v oddaji Kje pa vas čevelj žuli?
To nedeljo bomo spet šli na referendum. Že drugič bomo odločali o izenačitvi pravic istospolnih in raznospolnih parov, tokrat po novih pravilih. Cena, ki jo bomo plačali, ni le tri milijone evrov, ampak tudi porast sovražnega govora. Prvič se je zgodilo, da je morala javna RTV nastop enega izmed organizatorjev kampanje prekrivati s piski. O tem bosta govorila Lado Ambrožič, varuh pravic gledalcev in poslušalcev, ter Dušan Vučko, direktor državne volilne komisije.
Vse večji del nakupov potrošniki opravijo v spletnih trgovinah. Te omogočajo enostavno poslovanje, personalizirano izkušnjo in mnogokrat tudi nižje cene, a ob morebitnih težavah z blagom lahko kupec zaide tudi v zapletene postopke uveljavljanja garancije ali vračila kupnine. Tržni inšpektorat je v zadnjem letu opravil poostren nadzor nad 80 slovenskimi spletnimi trgovinami in skoraj v vseh primerih so odkrili nepravilnosti. Katerih pasti se je treba izogibati pri poslovanju s tujimi spletnimi trgovinami, kako zakonodaja ščiti potrošnike in na katere institucije se ti lahko obrnejo v težavah?
Delilniki toplote so lastnike stanovanj v večstanovanjskih stavbah ob vgradnji v povprečju stali približno 160 evrov. Dobra tretjina vprašanih v nedavni raziskavi o energetski učinkovitosti Slovenije zdaj plačuje nižje stroške ogrevanja kot prej, skoraj 20 odstotkov jih plačuje več. Delež teh so želeli na Ministrstvu za infrastrukturo zmanjšati s sprejetjem novega pravilnika o delitvi stroškov, ki je začel veljati prejšnji mesec. Kritik je veliko, številni menijo, da pravilnik stanovalce namesto k varčevanju spodbuja k pretiranemu gretju. V primeru, da pri večini stanovalcev delilniki pokažejo manj kot 40 odstotkov povprečja porabljene energije v stavbi, se namreč domneva, da podatkov ni, in tako vsi stanovalci ogrevanje plačajo po kvadraturi.
Krajani Škofljice in Lavrice so nad predlagano gradnjo štiripasovnice na Dolenjski cesti ogorčeni, saj da bo grobo posegla v njihov življenjski prostor. A o tripasovnici ali obvoznici lahko zgolj sanjajo.
Nedvomno prinaša elektronska oblika receptov za zdravila številne prednosti pred dosedanjo, papirnato. Vendar pa se je kljub dolgoletnim pripravam in prehodnem roku ob uvedbi zatikalo tako v lekarnah kot v zdravniških ordinacijah. Kaj je šlo narobe in kako je sistem pripravljen na skorajšnjo vključitev bolnišnic in uvedbo elektronskih napotnic, izvidov in druge oblike komunikacije v zdravstvu?
V Kranju je moralo svoja vrata zapreti še eno samoniklo kulturno prizorišče. Štiri leta delujoči Trainstation Squat, kjer so na leto izvedli približno 140 dogodkov, ni izpolnjeval inšpekcijskih pogojev. Največje mesto na Gorenjskem, kjer je mladinsko organiziranje podpovprečno razvito, tako spet nima nekomercialnega ali alternativnega prizorišča. Kaj to pomeni za kulturno sceno v Kranju in kakšne so mogoče rešitve za pisano stavbo ob železniški postaji?
Vaščani zgornjega dela vasi Brezovica v občini Metlika imajo velike težave s cesto, ki pelje do njihovih hiš in večkrat prečka državno mejo. Nekaj sto metrov namreč poteka po slovenskem ozemlju pa spet po hrvaškem pa spet slovenskem?
Organizacija in pomoč tako velikemu številu prihajajočih migrantov in beguncev, ki prečkajo Slovenijo, so na robu zmogljivosti. Sprejemni in nastanitveni centri pokajo po šivih, a zagotavljanje zavetja, hrane in osnovnih življenjskih potreb izčrpanim prebežnikom je človeška obveza. Je organizacija prostovoljcev, ki se trudijo po najboljših močeh ustrezna, jih je dovolj, so ustrezno usposobljeni? O izkušnjah bodo govorili prostovoljni humanitarni delavci sami, odgovore pa bomo iskali tudi pri predstavnici Rdečega križa Slovenije.
Dolgo pričakovan projekt odpisa dolgov socialno najšibkejšim dober teden pred iztekom kaže na nepričakovano pičel odziv. So bila res kriva le previsoka pričakovanja, ali pa zakonska podlaga ni zaznala bistva problemov in so zato brez možnosti za odpis ostali tudi tisti, ki ga najbolj potrebujejo? Kaj je šlo narobe in ali je v zadnjih dneh pred iztekom mogoče še kaj popraviti?
Po veljavni uredbi bodo obvezani vsi, ki nimajo svojih objektov-hiš priključenih na javno kanalizacijsko omrežje, do 31. decembra 2017 na lastne stroške zgraditi svoje čistilne naprave. Takšna naprava stane nekaj tisoč evrov. Sedaj so svoj lonček primaknila še nekatera komunalna podjetja, saj lastnike takšnih objektov silijo k podpisu pogodbe o pregledu in odvozu odpadnih voda, čeprav zakon tega ne predvideva.
Lastnike hiš v bližini ponora Jačka v središču Logatca, kamor se stekajo prečiščene odplake iz tamkajšnje posodobljene in razširjene komunalne čistilne naprave, razburjajo večkratni pojavi snovi različnih barv, ki s temi vodami ponikajo v kraško podzemlje. Moti jih tudi hrup, ki ga povzroča naprava, na občini pa zagotavljajo, da bo ta po zaključku poskusnega obratovanja delovala povsem nemoteče.
Preventivne preglede za otroke in mladostnike iz Selške in Poljanske doline bodo do nadaljnjega opravljali pediatri v škofjeloškem zdravstvenem domu. Strokovni kolegij za pediatrijo je namreč ocenil, da četudi obnovljeni, prostori zdravstvenih domov niso ustrezni.
Neveljaven email naslov