Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na dvoriščih komunalnih podjetij je kar 6.000 ton mešane odpadne embalaže. Če bodo družbe za ravnanje z odpadki še naprej omejevale prevzem, se bo do konca leta nabralo kar 40.000 ton neprevzete odpadne embalaže.
Ponekod ljudje namensko ne ločujejo več odpadkov
Na dvoriščih komunalnih podjetij je kar 6.000 ton mešane odpadne embalaže. Če bodo družbe za ravnanje z odpadki še naprej omejevale prevzem, se bo do konca leta nabralo kar 40.000 ton neprevzete odpadne embalaže.
Od januarja naprej se je na dvoriščih komunalnih podjetij začela kopičiti komunalna odpadna embalaža. Takrat je upravno sodišče potrdilo družbi Interseroh, da so družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) dolžne prevzemati toliko embalaže, kot je na trg dajo njihovi zavezanci, to pa so le podjetja, ki je na trg dajo več kot 15 ton na leto.
“Zadeva se je stopnjevala do konca maja, ko so DROE napovedale, da ne bodo več prevzemale odpadne embalaže v takih deležih, kot je določeno v sklepu vlade. Odpadna embalaža se je začela drastično kopičiti. Konec maja je je bilo več kot 6.000 ton, pričakujemo, da se bo ta količina podvajala.” – Sebastijan Zupanc, Zbornica komunalnega gospodarstva
Do konca leta bi se lahko nabralo kar 40.000 ton neprevzete odpadne embalaže. Že zdaj pa se v teh kupih razmnožujejo glodavci, mrčes, ščurki, delavci so izpostavljeni tveganju za zdravje. Ob večjem vetru odpadno embalažo raznaša naokrog, večje je tudi požarno tveganje.
Direktorica Interseroha Darja Figelj meni, da je tak sistem v nasprotju z evropsko direktivo in veljavnim zakonom.
“Po oceni Računskega sodišča se v Sloveniji prejme plačilo za ravnanje z odpadno embalažo samo za 46 odstotkov prevzete količine.”
Tanja Bolte z ministrstva za okolje in prostor pravi, da bodo morali zadevo znova preučiti. Zakonodaja je po njenem mnenju jasna.
“Če te družbe ne bodo prevzele embalaže, jo po upravnem postopku lahko odpelje ministrstvo oziroma država in potem za te stroške toži. Ker v uredbi ne piše nikjer, da mora država karkoli prevzeti.”
Zupanc meni, da v skladu z načelom, da plača stroške povzročitelj, bi morali imeti ničelno stopnjo za sprejemanje odgovornosti za svoje odpadke.
“Tudi ta, ki proizvede 50 kg odpadne embalaže in jo da na trg, bi moral nekaj plačati.”
Sodelavka društva Eko krog Erika Oblak opozarja, da se problem s sistemom ravnanja z odpadno embalažo vleče že leta.
“Dejstvo je, da v preteklih letih ni bilo ne s strani ministrstva ne s strani DROE ne komunal nobenih konkretnih korakov, kako ta sistem vzpostaviti, da bo deloval res učinkovito.”
Težave v sistemu ravnanja z odpadki vplivajo tudi na ravnanje gospodinjstev. “Ko nekdo, ki vestno ločuje odpadke, prebere, da njegovi odpadki niso končali tam, za kar jih je ločeval, torej v reciklaži, ampak so na kupih, da imajo komunalna podjetja težave, da ti odpadki povzročajo dodatna tveganja za okolje, se res vpraša, zakaj. V določenih okoljih je mogoče zaznati pojav ludizma, da ljudje že namensko ne ločujejo več in v posmeh vsemu trudu, ki smo ga do zdaj vložili v sistem ločenega zbiranja odpadkov, zaznavajo, da je to brez pomena.”
Erika Oblak opozarja, da sistem zbiranja odpadne embalaže ne funkcionira, kot bi moral, že leta (foto: Boštjan Čadej):
>
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Na dvoriščih komunalnih podjetij je kar 6.000 ton mešane odpadne embalaže. Če bodo družbe za ravnanje z odpadki še naprej omejevale prevzem, se bo do konca leta nabralo kar 40.000 ton neprevzete odpadne embalaže.
Ponekod ljudje namensko ne ločujejo več odpadkov
Na dvoriščih komunalnih podjetij je kar 6.000 ton mešane odpadne embalaže. Če bodo družbe za ravnanje z odpadki še naprej omejevale prevzem, se bo do konca leta nabralo kar 40.000 ton neprevzete odpadne embalaže.
Od januarja naprej se je na dvoriščih komunalnih podjetij začela kopičiti komunalna odpadna embalaža. Takrat je upravno sodišče potrdilo družbi Interseroh, da so družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) dolžne prevzemati toliko embalaže, kot je na trg dajo njihovi zavezanci, to pa so le podjetja, ki je na trg dajo več kot 15 ton na leto.
“Zadeva se je stopnjevala do konca maja, ko so DROE napovedale, da ne bodo več prevzemale odpadne embalaže v takih deležih, kot je določeno v sklepu vlade. Odpadna embalaža se je začela drastično kopičiti. Konec maja je je bilo več kot 6.000 ton, pričakujemo, da se bo ta količina podvajala.” – Sebastijan Zupanc, Zbornica komunalnega gospodarstva
Do konca leta bi se lahko nabralo kar 40.000 ton neprevzete odpadne embalaže. Že zdaj pa se v teh kupih razmnožujejo glodavci, mrčes, ščurki, delavci so izpostavljeni tveganju za zdravje. Ob večjem vetru odpadno embalažo raznaša naokrog, večje je tudi požarno tveganje.
Direktorica Interseroha Darja Figelj meni, da je tak sistem v nasprotju z evropsko direktivo in veljavnim zakonom.
“Po oceni Računskega sodišča se v Sloveniji prejme plačilo za ravnanje z odpadno embalažo samo za 46 odstotkov prevzete količine.”
Tanja Bolte z ministrstva za okolje in prostor pravi, da bodo morali zadevo znova preučiti. Zakonodaja je po njenem mnenju jasna.
“Če te družbe ne bodo prevzele embalaže, jo po upravnem postopku lahko odpelje ministrstvo oziroma država in potem za te stroške toži. Ker v uredbi ne piše nikjer, da mora država karkoli prevzeti.”
Zupanc meni, da v skladu z načelom, da plača stroške povzročitelj, bi morali imeti ničelno stopnjo za sprejemanje odgovornosti za svoje odpadke.
“Tudi ta, ki proizvede 50 kg odpadne embalaže in jo da na trg, bi moral nekaj plačati.”
Sodelavka društva Eko krog Erika Oblak opozarja, da se problem s sistemom ravnanja z odpadno embalažo vleče že leta.
“Dejstvo je, da v preteklih letih ni bilo ne s strani ministrstva ne s strani DROE ne komunal nobenih konkretnih korakov, kako ta sistem vzpostaviti, da bo deloval res učinkovito.”
Težave v sistemu ravnanja z odpadki vplivajo tudi na ravnanje gospodinjstev. “Ko nekdo, ki vestno ločuje odpadke, prebere, da njegovi odpadki niso končali tam, za kar jih je ločeval, torej v reciklaži, ampak so na kupih, da imajo komunalna podjetja težave, da ti odpadki povzročajo dodatna tveganja za okolje, se res vpraša, zakaj. V določenih okoljih je mogoče zaznati pojav ludizma, da ljudje že namensko ne ločujejo več in v posmeh vsemu trudu, ki smo ga do zdaj vložili v sistem ločenega zbiranja odpadkov, zaznavajo, da je to brez pomena.”
Erika Oblak opozarja, da sistem zbiranja odpadne embalaže ne funkcionira, kot bi moral, že leta (foto: Boštjan Čadej):
>
Ta prostor je nevaren za nas, pravijo celjski otroci. Živijo s svincem, kadmijem, cinkom, kromom, ...
Poplave Drave v Podravju so od leta 2012 do danes povzročile že za skoraj 100 milijonov evrov škode na kmetijskih površinah, nihče razen kmetov in kakšnega župana pa se ni pretirano vznemirjal. Kaj šele ukrepal.
Namesto dolgih čakalnih vrst za sprejem v institucionalno varstvo bi ljudem morali zagotoviti samostojno življenje s podporo v skupnosti.
V kratki zgodovini samostojne Slovenije smo doživeli že številne absurde, ki so jih spisali uradniki. Žal so ti absurdi krojili usodo ljudi. In krojijo jo še danes. Prejšnji teden so Eritrejski prosilci za mednarodno zaščito opozorili na negativne odločbe, ki so jih prejeli pred novim letom. V njih je veliko izjemno nenavadnih ugotovitev. Pristojni organ na primer ugotavlja, da v Eritreji služenje vojaškega roka, ki traja nedoločen čas, uporabljajo kot sredstvo za pridobivanje delovne sile za celoten gospodarski sektor, da ujete dezerterje, ki jih brez dostopa do odvetnika obsodijo na vojaških sodiščih, lahko tudi izpustijo, če potrebujejo delovno silo, da je prisilno in obvezno delo koristno za skupno dobro.
Podjetje SpaceX naj bi v kratkem nad Zemljo poslalo več kot 12 000 satelitov, skupno načrtujejo mrežo več kot 42 000 satelitov, s katero želijo Zemljanom kjerkoli na planetu ponuditi širokopasoven dostop do interneta. A v ozadju, svarijo nekateri, naj bi bili predvsem komercialni interesi gradnje novega komunikacijskega monopola, glasna so tudi opozorila astronomov, da bomo s tem zapravili starodavno vrednoto temnega nočnega neba.
V Železnikih že več kot dvanajst let čakajo na celovite rešitve, ki bi zagotovile poplavno varnost v občini. Pristojni zagotavljajo, da projekt časovno še ni ogrožen, dokončan pa naj bi bil do leta 2023.
V letošnjem izboru oddaj Kje pa vas čevelj žuli bo svet hrematistične iluzije s svojimi toplimi in hkrati zelo ostrimi komentarji razblinil pater Karel Gržan, ki je prepričan, da se vse začne v odnosu do narave.
Letošnji pridelek industrijske konoplje kmetom ostaja v skladiščih, da jih bo rigorozno uvajanje evropske regulative uničilo, skrbi tudi proizvajalce izdelkov z izvečki CBD-ja.
Nevarni primeri zaostritve italijanske občinske politike do slovenske manjšine.
Splav je v Sloveniji v ustavo zapisana pravica, ki v sicer redkih primerih trči ob pravico ginekologov do ugovora vesti. Ženske izpostavljajo tudi primere, ko zdravstveno osebje poskuša vplivati na njihovo svobodno odločitev. O splavu v ustavni teoriji in vsakodnevni praksi tudi skozi osebno zgodbo mlade ženske.
Dobra dva meseca potem, ko so kranjski družinski zdravniki umaknili odpovedi, se kaj dosti ni spremenilo. Administrativne preobremitve ostajajo, družinskih zdravnikov še vedno primanjkuje, sistemskih rešitev ni na vidiku.
Kaj se pri nas dogaja z zavrnjenimi prosilci za mednarodno zaščito in kako učinkovit je pravzaprav sistem vračanja migrantov?
Zgodila sta se kar dva nasilna napada na ljudi LGTB. Povečano število nedemokratičnih, ekstremističnih, tudi nasilnih dejanj pa ni opazen samo v Sloveniji. Ali obstajajo zgodovinske vzporednice?
Kako pomembno je skupnostno upravljanje življenjskih virov pri prehodu v nizkoogljično družbo in zakaj je v boju proti podnebnim spremembam ključna solidarnost?
Starše enega od ljubljanskih vrtcev je presenetil obrazec za soglasje za nalaganje in hrambo fotografij otroka, za kar bi morali plačati deset evrov, zanje pa bi skrbel zunanji ponudnik.
Teromoelektrarna Šoštanj išče izvajalca za izdelavo projektne in investicijske dokumentacije za sosežig odpadkov, družba Salonit želi povečati količino odpadkov za sosežig. Zakaj za sosežig odpadkov veljajo drugačne mejne vrednosti kot za sežig v specializiranih sežigalnicah? Kakšne so zdravstvene posledice? Na ta vprašanja bodo odgovarjali Tanja Bolte z ministrstva za okolje in prostor, okoljski aktivist Uroš Macerl in predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa prof. dr. Metoda Dodič Fikfak.
V zadnjih letih se pojavlja vse več opozoril o škodljivosti radona v okolju, v katerem delujemo in živimo. Kot so nam povedali na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, naj bi bil radon vzrok za nastanek vsakega desetega raka pljuč pri nas, to pomeni, da zaradi izpostavljenosti radonu na leto zboli približno sto prebivalcev Slovenije. Katere regije v državi so še posebno ogrožene, kako lahko preverimo količino radona v svojem vsakdanjem okolju in kako naj ravnamo, če v prostorih izmerimo prevelike količine radona?
Pristojno ministrstvo se je v obdobju varčevalnih ukrepov zavezalo, da bo ob boljši gospodarski sliki sredstva za zahtevne socialnovarstvene programe vrnilo na isto raven kot pred krizo. Toda delavke in delavci v teh programih opozarjajo, da še zmeraj izgorevajo na plačah iz časa krize. Zakaj za delavce v socialnovarstvenih programih krize še vedno ni konec in zakaj je ministrstvo iz predloga proračuna obljubljena dodatna sredstva nenadoma izbrisalo? Ali to ogroža te programe? Odgovarja Gorazd Rečnik.
Oddaja Kje pa vas čevelj žuli je tokrat drugačna. O sprejemanju drugačnosti govorijo Ali R. Taha, migrant v Sloveniji, Miranda in Aljoša Škarper, par iz Prekmurja, kjer je Aljoša na invalidnem vozičku, Camilo Acosta Mendoza, Kolumbijec, ki je v Evropi postal klovn in Svetlana Slapšak, ki meni, da bi nacionalizem morali zdraviti.
Zahteva Eko kroga, naj Salonit Anhovo umakne študijo o sežiganju odpadkov v cementarnah, odpira veliko vprašanj. Imajo pravico do interepretacije okoljskih podatkov res samo pooblaščene ustanove? Kje bi morale biti meje teh interpretacij in kje meje pritiskov na okoljske organizacije?
Neveljaven email naslov