Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na dvoriščih komunalnih podjetij je kar 6.000 ton mešane odpadne embalaže. Če bodo družbe za ravnanje z odpadki še naprej omejevale prevzem, se bo do konca leta nabralo kar 40.000 ton neprevzete odpadne embalaže.
Ponekod ljudje namensko ne ločujejo več odpadkov
Na dvoriščih komunalnih podjetij je kar 6.000 ton mešane odpadne embalaže. Če bodo družbe za ravnanje z odpadki še naprej omejevale prevzem, se bo do konca leta nabralo kar 40.000 ton neprevzete odpadne embalaže.
Od januarja naprej se je na dvoriščih komunalnih podjetij začela kopičiti komunalna odpadna embalaža. Takrat je upravno sodišče potrdilo družbi Interseroh, da so družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) dolžne prevzemati toliko embalaže, kot je na trg dajo njihovi zavezanci, to pa so le podjetja, ki je na trg dajo več kot 15 ton na leto.
“Zadeva se je stopnjevala do konca maja, ko so DROE napovedale, da ne bodo več prevzemale odpadne embalaže v takih deležih, kot je določeno v sklepu vlade. Odpadna embalaža se je začela drastično kopičiti. Konec maja je je bilo več kot 6.000 ton, pričakujemo, da se bo ta količina podvajala.” – Sebastijan Zupanc, Zbornica komunalnega gospodarstva
Do konca leta bi se lahko nabralo kar 40.000 ton neprevzete odpadne embalaže. Že zdaj pa se v teh kupih razmnožujejo glodavci, mrčes, ščurki, delavci so izpostavljeni tveganju za zdravje. Ob večjem vetru odpadno embalažo raznaša naokrog, večje je tudi požarno tveganje.
Direktorica Interseroha Darja Figelj meni, da je tak sistem v nasprotju z evropsko direktivo in veljavnim zakonom.
“Po oceni Računskega sodišča se v Sloveniji prejme plačilo za ravnanje z odpadno embalažo samo za 46 odstotkov prevzete količine.”
Tanja Bolte z ministrstva za okolje in prostor pravi, da bodo morali zadevo znova preučiti. Zakonodaja je po njenem mnenju jasna.
“Če te družbe ne bodo prevzele embalaže, jo po upravnem postopku lahko odpelje ministrstvo oziroma država in potem za te stroške toži. Ker v uredbi ne piše nikjer, da mora država karkoli prevzeti.”
Zupanc meni, da v skladu z načelom, da plača stroške povzročitelj, bi morali imeti ničelno stopnjo za sprejemanje odgovornosti za svoje odpadke.
“Tudi ta, ki proizvede 50 kg odpadne embalaže in jo da na trg, bi moral nekaj plačati.”
Sodelavka društva Eko krog Erika Oblak opozarja, da se problem s sistemom ravnanja z odpadno embalažo vleče že leta.
“Dejstvo je, da v preteklih letih ni bilo ne s strani ministrstva ne s strani DROE ne komunal nobenih konkretnih korakov, kako ta sistem vzpostaviti, da bo deloval res učinkovito.”
Težave v sistemu ravnanja z odpadki vplivajo tudi na ravnanje gospodinjstev. “Ko nekdo, ki vestno ločuje odpadke, prebere, da njegovi odpadki niso končali tam, za kar jih je ločeval, torej v reciklaži, ampak so na kupih, da imajo komunalna podjetja težave, da ti odpadki povzročajo dodatna tveganja za okolje, se res vpraša, zakaj. V določenih okoljih je mogoče zaznati pojav ludizma, da ljudje že namensko ne ločujejo več in v posmeh vsemu trudu, ki smo ga do zdaj vložili v sistem ločenega zbiranja odpadkov, zaznavajo, da je to brez pomena.”
Erika Oblak opozarja, da sistem zbiranja odpadne embalaže ne funkcionira, kot bi moral, že leta (foto: Boštjan Čadej):
>
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Na dvoriščih komunalnih podjetij je kar 6.000 ton mešane odpadne embalaže. Če bodo družbe za ravnanje z odpadki še naprej omejevale prevzem, se bo do konca leta nabralo kar 40.000 ton neprevzete odpadne embalaže.
Ponekod ljudje namensko ne ločujejo več odpadkov
Na dvoriščih komunalnih podjetij je kar 6.000 ton mešane odpadne embalaže. Če bodo družbe za ravnanje z odpadki še naprej omejevale prevzem, se bo do konca leta nabralo kar 40.000 ton neprevzete odpadne embalaže.
Od januarja naprej se je na dvoriščih komunalnih podjetij začela kopičiti komunalna odpadna embalaža. Takrat je upravno sodišče potrdilo družbi Interseroh, da so družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) dolžne prevzemati toliko embalaže, kot je na trg dajo njihovi zavezanci, to pa so le podjetja, ki je na trg dajo več kot 15 ton na leto.
“Zadeva se je stopnjevala do konca maja, ko so DROE napovedale, da ne bodo več prevzemale odpadne embalaže v takih deležih, kot je določeno v sklepu vlade. Odpadna embalaža se je začela drastično kopičiti. Konec maja je je bilo več kot 6.000 ton, pričakujemo, da se bo ta količina podvajala.” – Sebastijan Zupanc, Zbornica komunalnega gospodarstva
Do konca leta bi se lahko nabralo kar 40.000 ton neprevzete odpadne embalaže. Že zdaj pa se v teh kupih razmnožujejo glodavci, mrčes, ščurki, delavci so izpostavljeni tveganju za zdravje. Ob večjem vetru odpadno embalažo raznaša naokrog, večje je tudi požarno tveganje.
Direktorica Interseroha Darja Figelj meni, da je tak sistem v nasprotju z evropsko direktivo in veljavnim zakonom.
“Po oceni Računskega sodišča se v Sloveniji prejme plačilo za ravnanje z odpadno embalažo samo za 46 odstotkov prevzete količine.”
Tanja Bolte z ministrstva za okolje in prostor pravi, da bodo morali zadevo znova preučiti. Zakonodaja je po njenem mnenju jasna.
“Če te družbe ne bodo prevzele embalaže, jo po upravnem postopku lahko odpelje ministrstvo oziroma država in potem za te stroške toži. Ker v uredbi ne piše nikjer, da mora država karkoli prevzeti.”
Zupanc meni, da v skladu z načelom, da plača stroške povzročitelj, bi morali imeti ničelno stopnjo za sprejemanje odgovornosti za svoje odpadke.
“Tudi ta, ki proizvede 50 kg odpadne embalaže in jo da na trg, bi moral nekaj plačati.”
Sodelavka društva Eko krog Erika Oblak opozarja, da se problem s sistemom ravnanja z odpadno embalažo vleče že leta.
“Dejstvo je, da v preteklih letih ni bilo ne s strani ministrstva ne s strani DROE ne komunal nobenih konkretnih korakov, kako ta sistem vzpostaviti, da bo deloval res učinkovito.”
Težave v sistemu ravnanja z odpadki vplivajo tudi na ravnanje gospodinjstev. “Ko nekdo, ki vestno ločuje odpadke, prebere, da njegovi odpadki niso končali tam, za kar jih je ločeval, torej v reciklaži, ampak so na kupih, da imajo komunalna podjetja težave, da ti odpadki povzročajo dodatna tveganja za okolje, se res vpraša, zakaj. V določenih okoljih je mogoče zaznati pojav ludizma, da ljudje že namensko ne ločujejo več in v posmeh vsemu trudu, ki smo ga do zdaj vložili v sistem ločenega zbiranja odpadkov, zaznavajo, da je to brez pomena.”
Erika Oblak opozarja, da sistem zbiranja odpadne embalaže ne funkcionira, kot bi moral, že leta (foto: Boštjan Čadej):
>
Po letih opozarjanja, da je v Sloveniji nujno sistemsko urediti osebno asistenco, je skupina invalidskih organizacij, združenih v Mrežo za dezinstitucionalizacijo, pripravila nov predlog zakona o osebni asistenci.
Po letih opozarjanja, da je v Sloveniji nujno sistemsko urediti osebno asistenco, je skupina invalidskih organizacij, združenih v Mrežo za dezinstitucionalizacijo, pripravila nov predlog zakona o osebni asistenci.
Po letih opozarjanja, da je v Sloveniji nujno sistemsko urediti osebno asistenco, je skupina invalidskih organizacij, združenih v Mrežo za dezinstitucionalizacijo, pripravila nov predlog zakona o osebni asistenci.
Zakaj moramo imeti za rušenje starih objektov projektno dokumentacijo in kaj je z rušenjem objektov, ki so pod spomeniškim varstvom? O birokratskih postopkih Marjan Jerman.
Zakaj moramo imeti za rušenje starih objektov projektno dokumentacijo in kaj je z rušenjem objektov, ki so pod spomeniškim varstvom? O birokratskih postopkih Marjan Jerman.
Od odpisa dolgov do novega sistema izvršb v letu 2015 Primeri kažejo, da civilna družba rešuje res velikanske življenjske stiske namesto socialnega sistema, ki je kljub neštetim opozorilom strokovnjakov in medijev še zmeraj zbirokratiziran
Med čebelarji se najmanj že desetletje javno šepeta o uporabi in prodaji spornih, neregistriranih zdravil za zatiranje varoje pri čebelah; najnovejše razkritje o zdravju nevarnih kemikalijah v slovenskem medu in še zlasti satju pa je vrglo slabo luč na celotno slovensko čebelarstvo dejavnost. Kako varen je slovenski med, kako poučeni so čebelarji in zakaj je uspelo dvomljivemu trgovcu kar deset let izigravati inšpektorje, smo raziskovali v oddaji Kje pa vas čevelj žuli?
To nedeljo bomo spet šli na referendum. Že drugič bomo odločali o izenačitvi pravic istospolnih in raznospolnih parov, tokrat po novih pravilih. Cena, ki jo bomo plačali, ni le tri milijone evrov, ampak tudi porast sovražnega govora. Prvič se je zgodilo, da je morala javna RTV nastop enega izmed organizatorjev kampanje prekrivati s piski. O tem bosta govorila Lado Ambrožič, varuh pravic gledalcev in poslušalcev, ter Dušan Vučko, direktor državne volilne komisije.
Vse večji del nakupov potrošniki opravijo v spletnih trgovinah. Te omogočajo enostavno poslovanje, personalizirano izkušnjo in mnogokrat tudi nižje cene, a ob morebitnih težavah z blagom lahko kupec zaide tudi v zapletene postopke uveljavljanja garancije ali vračila kupnine. Tržni inšpektorat je v zadnjem letu opravil poostren nadzor nad 80 slovenskimi spletnimi trgovinami in skoraj v vseh primerih so odkrili nepravilnosti. Katerih pasti se je treba izogibati pri poslovanju s tujimi spletnimi trgovinami, kako zakonodaja ščiti potrošnike in na katere institucije se ti lahko obrnejo v težavah?
Delilniki toplote so lastnike stanovanj v večstanovanjskih stavbah ob vgradnji v povprečju stali približno 160 evrov. Dobra tretjina vprašanih v nedavni raziskavi o energetski učinkovitosti Slovenije zdaj plačuje nižje stroške ogrevanja kot prej, skoraj 20 odstotkov jih plačuje več. Delež teh so želeli na Ministrstvu za infrastrukturo zmanjšati s sprejetjem novega pravilnika o delitvi stroškov, ki je začel veljati prejšnji mesec. Kritik je veliko, številni menijo, da pravilnik stanovalce namesto k varčevanju spodbuja k pretiranemu gretju. V primeru, da pri večini stanovalcev delilniki pokažejo manj kot 40 odstotkov povprečja porabljene energije v stavbi, se namreč domneva, da podatkov ni, in tako vsi stanovalci ogrevanje plačajo po kvadraturi.
Krajani Škofljice in Lavrice so nad predlagano gradnjo štiripasovnice na Dolenjski cesti ogorčeni, saj da bo grobo posegla v njihov življenjski prostor. A o tripasovnici ali obvoznici lahko zgolj sanjajo.
Nedvomno prinaša elektronska oblika receptov za zdravila številne prednosti pred dosedanjo, papirnato. Vendar pa se je kljub dolgoletnim pripravam in prehodnem roku ob uvedbi zatikalo tako v lekarnah kot v zdravniških ordinacijah. Kaj je šlo narobe in kako je sistem pripravljen na skorajšnjo vključitev bolnišnic in uvedbo elektronskih napotnic, izvidov in druge oblike komunikacije v zdravstvu?
V Kranju je moralo svoja vrata zapreti še eno samoniklo kulturno prizorišče. Štiri leta delujoči Trainstation Squat, kjer so na leto izvedli približno 140 dogodkov, ni izpolnjeval inšpekcijskih pogojev. Največje mesto na Gorenjskem, kjer je mladinsko organiziranje podpovprečno razvito, tako spet nima nekomercialnega ali alternativnega prizorišča. Kaj to pomeni za kulturno sceno v Kranju in kakšne so mogoče rešitve za pisano stavbo ob železniški postaji?
Vaščani zgornjega dela vasi Brezovica v občini Metlika imajo velike težave s cesto, ki pelje do njihovih hiš in večkrat prečka državno mejo. Nekaj sto metrov namreč poteka po slovenskem ozemlju pa spet po hrvaškem pa spet slovenskem?
Organizacija in pomoč tako velikemu številu prihajajočih migrantov in beguncev, ki prečkajo Slovenijo, so na robu zmogljivosti. Sprejemni in nastanitveni centri pokajo po šivih, a zagotavljanje zavetja, hrane in osnovnih življenjskih potreb izčrpanim prebežnikom je človeška obveza. Je organizacija prostovoljcev, ki se trudijo po najboljših močeh ustrezna, jih je dovolj, so ustrezno usposobljeni? O izkušnjah bodo govorili prostovoljni humanitarni delavci sami, odgovore pa bomo iskali tudi pri predstavnici Rdečega križa Slovenije.
Dolgo pričakovan projekt odpisa dolgov socialno najšibkejšim dober teden pred iztekom kaže na nepričakovano pičel odziv. So bila res kriva le previsoka pričakovanja, ali pa zakonska podlaga ni zaznala bistva problemov in so zato brez možnosti za odpis ostali tudi tisti, ki ga najbolj potrebujejo? Kaj je šlo narobe in ali je v zadnjih dneh pred iztekom mogoče še kaj popraviti?
Po veljavni uredbi bodo obvezani vsi, ki nimajo svojih objektov-hiš priključenih na javno kanalizacijsko omrežje, do 31. decembra 2017 na lastne stroške zgraditi svoje čistilne naprave. Takšna naprava stane nekaj tisoč evrov. Sedaj so svoj lonček primaknila še nekatera komunalna podjetja, saj lastnike takšnih objektov silijo k podpisu pogodbe o pregledu in odvozu odpadnih voda, čeprav zakon tega ne predvideva.
Lastnike hiš v bližini ponora Jačka v središču Logatca, kamor se stekajo prečiščene odplake iz tamkajšnje posodobljene in razširjene komunalne čistilne naprave, razburjajo večkratni pojavi snovi različnih barv, ki s temi vodami ponikajo v kraško podzemlje. Moti jih tudi hrup, ki ga povzroča naprava, na občini pa zagotavljajo, da bo ta po zaključku poskusnega obratovanja delovala povsem nemoteče.
Preventivne preglede za otroke in mladostnike iz Selške in Poljanske doline bodo do nadaljnjega opravljali pediatri v škofjeloškem zdravstvenem domu. Strokovni kolegij za pediatrijo je namreč ocenil, da četudi obnovljeni, prostori zdravstvenih domov niso ustrezni.
Neveljaven email naslov