Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V zadnjih mesecih so že ob nekoliko povečanem prehodu meje v azilnem domu v Ljubljani ljudi drug ob drugem nameščali tudi v večnamenskih prostorih. Nenadoma je začelo prihajati vse manj ljudi, istočasno pa so ljudje v Bosni in Hercegovini začeli poročati, da v Sloveniji niso smeli niti zaprositi za azil. Boštjan Šefic na notranjem ministrstvu tako imenovane “push-backe”, ki jih mednarodno pravo prepoveduje, kategorično zanika. Tudi o načrtih za postavitev dodatnih panelnih ovir na meji in o dejanskih stroških za prosilca za azil v oddaji Kje pa vas čevelj žuli.
Migranti v Bosni in Hercegovini zatrjujejo, da v Sloveniji niso smeli zaprositi za azil. Boštjan Šefic tako imenovane "push-backe", ki jih mednarodno pravo prepoveduje, kategorično zanika
Kapacitete azilnega doma so se, po tem, ko so ljudi imeli nameščene kar v skupnih prostorih, v zadnjih dneh nenadoma sprostile. Hkrati pa migranti v Bosni in Hercegovini pripovedujejo, da na slovenski meji nimajo dostopa do postopka mednarodne zaščite. Ali je Slovenija začela izvajati tako imenovane »push-backe«? Ti so v mednarodnem pravu prepovedani.
Težave že ob prestopu nekaj deset beguncev in migrantov
Število prebežnikov, ki prihajajo v Slovenijo, se je v zadnjih mesecih povečalo. Od začetka leta do tega tedna jih je mejo prešlo 2.967, v enakem obdobju lani 672, kar pomeni 341 odstotno povečanje. Kljub temu razmere niso primerljive z razmerami leta 2015 in v začetku 2016, ko je mejo prestopilo od šest do trinajst tisoč ljudi dnevno. V zadnjem obdobju jih je mejo dnevno prestopilo nekaj deset.
Kljub temu je azilni sistem imel kar nekaj težav. “Prosilci izjemno dolgo čakajo, da sploh podajo vlogo za mednarodno zaščito, postopki so dolgi, ministrstvo očitno nima dovolj operativnih delavcev, ki naj bi te zadeve sprejemali. V nekaterih primerih šepa tudi humanitarna oskrba, da prosilci niso oskrbljeni z novimi oblačili in podobno,” je opisal stanje v zadnjem obdobju Franci Zlatar iz Slovenske filantropije.
Zaradi napolnjenih kapacitet so bili ljudje, ki so čakali na podajo vloge, več dni in tednov nastanjeni tudi v skupnih prostorih azilnega doma. Do 40 ljudi si je tako delilo skupen večnamenski prostor z enim straniščem, po naših informacijah so ljudem tudi izginjali telefoni, osebne stvari. Nevšečnosti so potrdili tudi sogovorniki v azilnem domu, ki zaradi svoje varnosti ne želijo, da se izda njihova identiteta. “Veliko je bilo ljudi in tudi veliko težav. Nekoga so celo pretepli. Težave so bile od jutra do večera. Dogajale so se kraje. Neznani ljudje so hodili po sobah. Bila je norišnica, toda zdaj je dokaj v redu.”
Urad za oskrbo in integracijo migrantov kakršne koli konflikte zanika. Uradno naj bi bila kapaciteta azilnega doma za 203 osebe, nameščeno pa jih je bilo do 300. Junija so se kapacitete nenadoma začele sproščati.
Ljudje pripovedujejo o “push-backih” slovenske policije
V zadnjem tednu sta tako naš dopisnik Boštjan Anžin kot novinar časopisa Dnevnik Uroš Škerl Kramberger dokumentirala izjave ljudi v Bosni in Hercegovini, ki pravijo, da so bili prisilno vrnjeni iz Slovenije, ne da bi jim omogočili možnost zaprositi za azil.
Državni sekretar Boštjan Šefic odločno zanika, da slovenska policija ne bi omogočala dostopa do postopka mednarodne zaščite. “Moram kategorično zavrniti namigovanja, da bi slovenska policija preprečevala oziroma onemogoča dostop do nadaljnjega azilnega postopka. To izjavljam z vso odgovornostjo.”
Šefic opozarja na tihotapce, ki skušajo na različne načine pritiskati na države, in na primere, ko so posamezniki bili prepričani, da so bili v Sloveniji, bili so pa v Hrvaški.
Uroš Škerl Kramberger pravi, da so posamezniki in družine, katerih pričevanja je dokumentiral, navajali natančne kraje, datume in ure, kdaj in kje so bili v Sloveniji. “Veliko migrantov iz različnih držav, tudi tistih, na katere smo najbolj pozorni, iz Sirije in Iraka pripoveduje o tem, da ko so uspeli prestopiti slovensko mejo in jih je policija ujela, niso mogli zaprositi za azil. Rekli so jim, da ni azila. Eni družini so celo rekli, da jo bodo odpeljali v azilni dom, pa so jo namesto tega naslednji dan odpeljali hrvaški policiji. To so nepovezane izpovedi, oni se niso mogli med sabo dogovoriti, kaj bodo pripovedovali.”
Boštjan Anžin je stanje v Veliki Kladuši ponovno preveril v ponedeljek. Razmere so kaotične. Velika večina ljudi, ki se odpravi proti severu, se v zadnjih dneh vrača nazaj. “Pričevanja so podobna kot pred nekaj dnevi. Predvsem govorijo o zelo nasilnih hrvaških policistih in tudi o tem, da niso mogli dobiti priložnosti, da zaprosili za azil v Sloveniji.”
Na podlagi Anžinovih in Škerlovih poročanj slovenske nevladne organizacije pozivajo vlado k takojšnji, neodvisni, učinkoviti in transparentni preiskavi obtožb, da se ljudem onemogoča dostop do mednarodne zaščite.
V letošnjem letu je prošnjo za mednarodno zaščito vložilo 1.324 ljudi. V aprilu 274, maju 365, v prvi polovici junija pa 161. Ta podatek na prvi pogled ne kaže na bistven upad v primerjavi s prejšnjim mesecem, toda po oceni Pravno-informacijskega centra PIC je velik del teh prošenj posledica dolgotrajnih postopkov in obravnave ljudi, ki so prišli še maja. Po podatkih ministrstva je bilo aprila vloženih 233 namer za podajo vloge za mednarodno zaščito, maja pa že 522. Junijskih podatkov še ni, toda PIC ocenjuje, da je v resnici nenadoma prišlo do drastičnega upada števila namer.
Mladoletni brez spremstva brez statusa se še vedno nameščajo v center za tujce
Ob letu delovanja vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov trenutno vidijo največji izziv vzpostaviti sistemsko rešitev za življenje in integracijo mladoletnikov brez spremstva. Trenutno so nameščeni v dijaškem domu v Postojni, država pa jih še vedno namešča tudi v center za tujcev v Postojni. V centru za tujce jih je bilo lani pridržanih 35, v letošnjem letu že 17. Nevladne organizacije ugotavljajo, da se namestitev otrok in mladoletnikov, ki nimajo urejenega statusa, v centru za tujce izvaja sistematično. Evropsko sodišče za človekove pravice je poudarilo, da pridržanju v centrih za pridržanje neizogibno povzroča tesnobo pri otrocih. Na problem že dalj časa opozarjajo varuhinja človekovih pravic, Evropski odbor za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja in komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks.
(Ne)učinkovitost žice na meji
Sogovorniki iz azilnega doma pravijo, da žica na meji ne predstavlja resnične ovire. “Tako preprosto je. Vse, kar moraš vedeti je, kako narediti prostor med žicami. Previdno prestopiš in ni se vržeš naprej. Žice ni noben problem prečkati.”
Če bo potrebno država na nekaterih točkah načrtuje postavitev tudi dodatnih panelov. “Mislim, da je v tem obdobju bilo sedem smrtnih žrtev v Kolpi, ki jih izjemno obžalujemo. Ravno na nekaterih teh točkah bi, če bi imeli začasne panelne tehnične ovire, teh žrtev manj, ker so prestopali na območjih, kjer začasnih tehničnih ovir ni bilo.” – Boštjan Šefic
Mnenja glede žice in panelnih ograj na meji so seveda zelo deljena. Miha Blažič iz Delovne skupine za azil: “Mislim, da je tukaj čisto vsakemu jasno, da gre za popoln absurd in da ni nobene logične povezave med tema dvema stvarema. Če kaj, je žica povzročila kakšno smrt, v najboljšem primeru pa nima popolnoma nobene druge funkcije, razen tega, da riše Slovenijo kot državo, ki je sovražna in dela ljudem v Beli krajini in drugih regijah sramoto in nevšečnosti.”
Strošek za migranta je bil velikokrat zmanipuliran
V zadnjem obdobju je bilo veliko manipulacij glede stroškov za migranta v Sloveniji. Direktorica urada za oskrbo in integracijo Mojca Špec Potočar pojasni, da stroški za prosilca za azil znašajo približno 580 evrov na mesec. “To gre za stroške nastanitve, osebne higiene, zdravstvenega pregleda in bivanja v azilnem domu. Lahko argumentirano rečemo, da to ni velik strošek za državo, sploh pa ne takšen, kakršen je bil že velikokrat omenjen in zmanipuliran.”
Direktorica Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij Katarina Bervar Sternad pravi, da se stroški delovanja sistema ne smejo obračunavati glede na oskrbo posameznega primera. “Lahko bi naredili primerjavo z gasilskim društvom v neki vasi. Ta sistem tam obstaja in je v pripravljenosti, da se odzove na požar. Če sta v tej vasi samo eden ali dva požara na leto, ni mogoče pripisati stroškov celotnega delovanja tega sistema eni ali dvema družinama s tem nesrečnim požarom. Treba je razumeti, da tak sistem mora obstajati. Ko govorimo o azilnem sistemu v naši državi, je to nekaj, na kar smo pristali, ko smo pisali Ženevsko konvencijo in ko smo vstopili v EU. To je naša zaveza, ki jo moramo na primeren način izpolnjevati.”
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
V zadnjih mesecih so že ob nekoliko povečanem prehodu meje v azilnem domu v Ljubljani ljudi drug ob drugem nameščali tudi v večnamenskih prostorih. Nenadoma je začelo prihajati vse manj ljudi, istočasno pa so ljudje v Bosni in Hercegovini začeli poročati, da v Sloveniji niso smeli niti zaprositi za azil. Boštjan Šefic na notranjem ministrstvu tako imenovane “push-backe”, ki jih mednarodno pravo prepoveduje, kategorično zanika. Tudi o načrtih za postavitev dodatnih panelnih ovir na meji in o dejanskih stroških za prosilca za azil v oddaji Kje pa vas čevelj žuli.
Migranti v Bosni in Hercegovini zatrjujejo, da v Sloveniji niso smeli zaprositi za azil. Boštjan Šefic tako imenovane "push-backe", ki jih mednarodno pravo prepoveduje, kategorično zanika
Kapacitete azilnega doma so se, po tem, ko so ljudi imeli nameščene kar v skupnih prostorih, v zadnjih dneh nenadoma sprostile. Hkrati pa migranti v Bosni in Hercegovini pripovedujejo, da na slovenski meji nimajo dostopa do postopka mednarodne zaščite. Ali je Slovenija začela izvajati tako imenovane »push-backe«? Ti so v mednarodnem pravu prepovedani.
Težave že ob prestopu nekaj deset beguncev in migrantov
Število prebežnikov, ki prihajajo v Slovenijo, se je v zadnjih mesecih povečalo. Od začetka leta do tega tedna jih je mejo prešlo 2.967, v enakem obdobju lani 672, kar pomeni 341 odstotno povečanje. Kljub temu razmere niso primerljive z razmerami leta 2015 in v začetku 2016, ko je mejo prestopilo od šest do trinajst tisoč ljudi dnevno. V zadnjem obdobju jih je mejo dnevno prestopilo nekaj deset.
Kljub temu je azilni sistem imel kar nekaj težav. “Prosilci izjemno dolgo čakajo, da sploh podajo vlogo za mednarodno zaščito, postopki so dolgi, ministrstvo očitno nima dovolj operativnih delavcev, ki naj bi te zadeve sprejemali. V nekaterih primerih šepa tudi humanitarna oskrba, da prosilci niso oskrbljeni z novimi oblačili in podobno,” je opisal stanje v zadnjem obdobju Franci Zlatar iz Slovenske filantropije.
Zaradi napolnjenih kapacitet so bili ljudje, ki so čakali na podajo vloge, več dni in tednov nastanjeni tudi v skupnih prostorih azilnega doma. Do 40 ljudi si je tako delilo skupen večnamenski prostor z enim straniščem, po naših informacijah so ljudem tudi izginjali telefoni, osebne stvari. Nevšečnosti so potrdili tudi sogovorniki v azilnem domu, ki zaradi svoje varnosti ne želijo, da se izda njihova identiteta. “Veliko je bilo ljudi in tudi veliko težav. Nekoga so celo pretepli. Težave so bile od jutra do večera. Dogajale so se kraje. Neznani ljudje so hodili po sobah. Bila je norišnica, toda zdaj je dokaj v redu.”
Urad za oskrbo in integracijo migrantov kakršne koli konflikte zanika. Uradno naj bi bila kapaciteta azilnega doma za 203 osebe, nameščeno pa jih je bilo do 300. Junija so se kapacitete nenadoma začele sproščati.
Ljudje pripovedujejo o “push-backih” slovenske policije
V zadnjem tednu sta tako naš dopisnik Boštjan Anžin kot novinar časopisa Dnevnik Uroš Škerl Kramberger dokumentirala izjave ljudi v Bosni in Hercegovini, ki pravijo, da so bili prisilno vrnjeni iz Slovenije, ne da bi jim omogočili možnost zaprositi za azil.
Državni sekretar Boštjan Šefic odločno zanika, da slovenska policija ne bi omogočala dostopa do postopka mednarodne zaščite. “Moram kategorično zavrniti namigovanja, da bi slovenska policija preprečevala oziroma onemogoča dostop do nadaljnjega azilnega postopka. To izjavljam z vso odgovornostjo.”
Šefic opozarja na tihotapce, ki skušajo na različne načine pritiskati na države, in na primere, ko so posamezniki bili prepričani, da so bili v Sloveniji, bili so pa v Hrvaški.
Uroš Škerl Kramberger pravi, da so posamezniki in družine, katerih pričevanja je dokumentiral, navajali natančne kraje, datume in ure, kdaj in kje so bili v Sloveniji. “Veliko migrantov iz različnih držav, tudi tistih, na katere smo najbolj pozorni, iz Sirije in Iraka pripoveduje o tem, da ko so uspeli prestopiti slovensko mejo in jih je policija ujela, niso mogli zaprositi za azil. Rekli so jim, da ni azila. Eni družini so celo rekli, da jo bodo odpeljali v azilni dom, pa so jo namesto tega naslednji dan odpeljali hrvaški policiji. To so nepovezane izpovedi, oni se niso mogli med sabo dogovoriti, kaj bodo pripovedovali.”
Boštjan Anžin je stanje v Veliki Kladuši ponovno preveril v ponedeljek. Razmere so kaotične. Velika večina ljudi, ki se odpravi proti severu, se v zadnjih dneh vrača nazaj. “Pričevanja so podobna kot pred nekaj dnevi. Predvsem govorijo o zelo nasilnih hrvaških policistih in tudi o tem, da niso mogli dobiti priložnosti, da zaprosili za azil v Sloveniji.”
Na podlagi Anžinovih in Škerlovih poročanj slovenske nevladne organizacije pozivajo vlado k takojšnji, neodvisni, učinkoviti in transparentni preiskavi obtožb, da se ljudem onemogoča dostop do mednarodne zaščite.
V letošnjem letu je prošnjo za mednarodno zaščito vložilo 1.324 ljudi. V aprilu 274, maju 365, v prvi polovici junija pa 161. Ta podatek na prvi pogled ne kaže na bistven upad v primerjavi s prejšnjim mesecem, toda po oceni Pravno-informacijskega centra PIC je velik del teh prošenj posledica dolgotrajnih postopkov in obravnave ljudi, ki so prišli še maja. Po podatkih ministrstva je bilo aprila vloženih 233 namer za podajo vloge za mednarodno zaščito, maja pa že 522. Junijskih podatkov še ni, toda PIC ocenjuje, da je v resnici nenadoma prišlo do drastičnega upada števila namer.
Mladoletni brez spremstva brez statusa se še vedno nameščajo v center za tujce
Ob letu delovanja vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov trenutno vidijo največji izziv vzpostaviti sistemsko rešitev za življenje in integracijo mladoletnikov brez spremstva. Trenutno so nameščeni v dijaškem domu v Postojni, država pa jih še vedno namešča tudi v center za tujcev v Postojni. V centru za tujce jih je bilo lani pridržanih 35, v letošnjem letu že 17. Nevladne organizacije ugotavljajo, da se namestitev otrok in mladoletnikov, ki nimajo urejenega statusa, v centru za tujce izvaja sistematično. Evropsko sodišče za človekove pravice je poudarilo, da pridržanju v centrih za pridržanje neizogibno povzroča tesnobo pri otrocih. Na problem že dalj časa opozarjajo varuhinja človekovih pravic, Evropski odbor za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja in komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks.
(Ne)učinkovitost žice na meji
Sogovorniki iz azilnega doma pravijo, da žica na meji ne predstavlja resnične ovire. “Tako preprosto je. Vse, kar moraš vedeti je, kako narediti prostor med žicami. Previdno prestopiš in ni se vržeš naprej. Žice ni noben problem prečkati.”
Če bo potrebno država na nekaterih točkah načrtuje postavitev tudi dodatnih panelov. “Mislim, da je v tem obdobju bilo sedem smrtnih žrtev v Kolpi, ki jih izjemno obžalujemo. Ravno na nekaterih teh točkah bi, če bi imeli začasne panelne tehnične ovire, teh žrtev manj, ker so prestopali na območjih, kjer začasnih tehničnih ovir ni bilo.” – Boštjan Šefic
Mnenja glede žice in panelnih ograj na meji so seveda zelo deljena. Miha Blažič iz Delovne skupine za azil: “Mislim, da je tukaj čisto vsakemu jasno, da gre za popoln absurd in da ni nobene logične povezave med tema dvema stvarema. Če kaj, je žica povzročila kakšno smrt, v najboljšem primeru pa nima popolnoma nobene druge funkcije, razen tega, da riše Slovenijo kot državo, ki je sovražna in dela ljudem v Beli krajini in drugih regijah sramoto in nevšečnosti.”
Strošek za migranta je bil velikokrat zmanipuliran
V zadnjem obdobju je bilo veliko manipulacij glede stroškov za migranta v Sloveniji. Direktorica urada za oskrbo in integracijo Mojca Špec Potočar pojasni, da stroški za prosilca za azil znašajo približno 580 evrov na mesec. “To gre za stroške nastanitve, osebne higiene, zdravstvenega pregleda in bivanja v azilnem domu. Lahko argumentirano rečemo, da to ni velik strošek za državo, sploh pa ne takšen, kakršen je bil že velikokrat omenjen in zmanipuliran.”
Direktorica Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij Katarina Bervar Sternad pravi, da se stroški delovanja sistema ne smejo obračunavati glede na oskrbo posameznega primera. “Lahko bi naredili primerjavo z gasilskim društvom v neki vasi. Ta sistem tam obstaja in je v pripravljenosti, da se odzove na požar. Če sta v tej vasi samo eden ali dva požara na leto, ni mogoče pripisati stroškov celotnega delovanja tega sistema eni ali dvema družinama s tem nesrečnim požarom. Treba je razumeti, da tak sistem mora obstajati. Ko govorimo o azilnem sistemu v naši državi, je to nekaj, na kar smo pristali, ko smo pisali Ženevsko konvencijo in ko smo vstopili v EU. To je naša zaveza, ki jo moramo na primeren način izpolnjevati.”
Vse več je otrok s specifičnimi učnimi težavami, zaradi prepozne pomoči pa je vse več tudi tistih, ki imajo kompleksnejše motnje. Tudi v šolskem sistemu ne izvajajo prilagoditev in ne zagotavljajo dodatne pomoči otrokom s priporočili, zato starše pravzaprav spodbujajo, naj sprožijo postopek pridobivanja odločb za usmerjanje.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Slovenija je edina država v Evropski uniji, ki plačno razliko med spoloma zadnja leta povečuje. Res pa je, da je bila ta še leta 2009 pri nas najnižja med vsemi evropskimi državami: manj kot odstotek in tudi danes smo (še) na šestem mestu po najnižji razliki. Še vedno, bi lahko znova poudarili. O čem sploh govorimo, ko govorimo o razliki v plači med spoloma in s katerimi ukrepi se jo lahko uspešno zmanjšuje? O tem v pogovoru z raziskovalko Evropskega inštituta za enakost med spoloma Jolanto Reingarde v oddaji Kje pa vas čevelj žuli.
Kako je spletna platforma za najem počitniških namestitev Airbnb posegla v slovenski nepremičninski trg in kako vpliva na življenje domačinov?
Tovorni promet na mejnem prehodu Obrežje se je letos v primerjavi z lanskim letom povečal za več kot štiri odstotke. Ob vse daljših kolonah tovornjaki s svežim sadjem in zelenjavo ob petkih pogosto ne uspejo preiti meje do 13. ure, ko svoje delo konča fitosanitarna inšpekcija. Polni tovornjaki zato za ves konec tedna obtičijo na Obrežju. Kljub temu da morajo ob tem ves čas imeti prižgan hladilnik, sta sadje in zelenjava v ponedeljek že v veliko slabšem stanju, kot sta bila v petek.
Požari v zbirnih centrih za odpadke kažejo tudi na pomanjkljivo regulacijo požarne varnosti pri skladiščenju in predelavi odpadkov. Požarna varnost je v veliki meri prepuščena lastnikom. Zakaj bi morali več vlagati v preventivo, namesto da gasimo požare, ko je že prepozno?
Na primerjalnem testu nerafiniranega bučnega olja Zveze potrošnikov Slovenije se je večina vzorcev izkazala za dobro, en izdelek pa je vseboval preveliko vsebnost pesticidov. Kot pojasnjuje namestnik generalnega direktorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) dr. Jernej Drofenik, so proizvod že umaknili iz prometa. V njem so bili tudi ostanki nevarnega pesticida aldrina, ki ima podobne lastnosti kot DDT in je prepovedan že več desetletij. Pri bučnem olju mora biti navedeno samo poreklo države proizvodnje, poreklo semena pa ne. Polovica vzorcev, ki jih vzorči UVHVVR, vsebuje ostanke pesticidov. Od 1 do 2 odstotka vzorcev presega dovoljeno vrednost.
Kakšno zdravstveno oskrbo tuji turisti sploh lahko dobijo pri nas? Kaj jim zagotavlja evropska kartica zdravstvenega zavarovanja in kaj, če je nimajo? Kam napotiti obolelega turista, ki ne sodi na urgenco? Na vprašanja je odgovarjala Eva Godina s Področja za urejanje zavarovanj in mednarodno zdravstveno zavarovanje ZZZS.
Nadzor kopalnih voda traja med kopalno sezono in sicer od 15. junija do 31. avgusta na celinskih vodah, na morju pa se začne že 1. junija in konča 15. septembra. Tveganje za okužbe se zaradi prisotnosti mikroorganizmov fekalnega izvora bistveno poveča na divjih kopališčih, kjer kakovosti vode ne spremlja nihče.
Zadnja leta so staranje prebivalstva, odnos do starosti, domovi za starejše pogoste teme pogovorov in razlogi za nezadovoljstvo. Zakaj smo se odločili, da izpostavimo združenje za dostojno starost Srebrna nit? Ker so v njem ljudje, ki želijo spremeniti odnos družbe in oblastnikov do starejših. Zbirajo informacije, svetujejo, spremljajo delo pristojnih ustanov, razkrivajo nepravilnosti. Napisali so že štiri pisma, v katerih javnost in pristojne, od predsednika vlade navzdol, opozarjajo na slabe razmere v domovih za starejše. Na zadnje pismo so jim zaenkrat po elektronski pošti poslali odgovore le avtomatski odzivniki.
Potrošniške organizacije, združene v Evropsko potrošniško organizacijo BEUC, med njimi je tudi Zveza potrošnikov Slovenije, so v pet točk strnile zahteve, ki jih naslavljajo tudi na vse, ki kandidirajo na evropskih volitvah.
Andrej Pleterski je prepričan, da bi uzakonitev evtanazije ljudem dala občutek, da se jim ni treba bati, da bi v končnem obdobju svojega življenja padli v majhno skupino ljudi, ki umirajo zelo mučeniško. Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek Travnik opozarja, da naša družba še ni dovolj zrela za uzakonitev evtanazije. Obiskali bomo tudi Alenko Čurin Janžekovič, ki se je odločila za evtanazijo v Švici.
V oddaji Kje pa vas čevelj žuli boste slišali povzetek prvomajskih reportaž iz hrvaškega podjetja ITAS PRVOMAJSKA in slovenskega M TOM. Obe sta v lasti delavcev. V Sloveniji smo imeli že kar nekaj poskusov delavskih prevzemov, uspešen pa je bil samo eden. Jadranka Vesel, soustanoviteljica Razvojnega inštituta za socialno ekonomijo, bo med drugim pojasnila, zakaj teh prevzemov pri nas ni več, čeprav so v nekaterih evropskih državah nekaj običajnega.
Odkar je ljubezen, so tudi ljubezenske prevare. In odkar je splet, obstajajo spletne. Ljubezenske prevare na spletu pa so pravzaprav tudi dober posel na podlagi socialnega inženiringa. Po navadi se začnejo s prošnjo za prijateljstvo na Facebooku ali Instagramu, povezovanje pa lahko traja tudi po več mesecev, preden se pojavi potreba po denarju. Ravno zaradi čustvene vpletenosti so nakazani zneski potem lahko vrtoglavi.
Štirinajst dni po valu napovedanih odpovedi družinskih zdravnikov delo v zdravstvenih domovih za zdaj poteka nemoteno. V Kranju, kjer se je za odpoved odločilo največ, 23 zdravnikov, pa prve težave pričakujejo že prihodnji mesec, ko bodo zdravniki izkoristili letni dopust. Uresničitev nameravanih odpovedi bi obremenila tudi urgence, saj razen v Ljubljani v stalno pripravljenih ekipah sodelujejo tudi družinski zdravniki. Tudi predlog o uvozu tujih družinskih zdravnikov je za mnoge nerealen.
Kamniški gorski reševalci , ki so med bolj obremenjenimi, so ostali brez prostorov. Klobčič rešitve so začeli odvijati sami. Pogodba za nove prostore z lastnikom nepremičnin na območju nekdanje smodnišnice v Kamniku je podpisana, čaka jih obnova. Trenutno so v bivalnikih, ki jih je priskrbela država. Kamniški gorski reševalci in prostovoljci imajo voljo, denarja pa ne dovolj. Zato so se odločili tudi za organizacijo dobrodelnega koncerta in SMS donacije. Država, ki bo letos za delo 430 gorskih reševalcev namenila okoli 540 tisoč evrov, za samo ureditev prostorov sedemnajstih gorsko reševalnih postaj in društev nima zakonske osnove, zato bodo nujne spremembe. Kamniški primer pa ni osamljen, saj se s podobnimi težavami srečujejo tudi drugod. Ustrezni prostori in dobra opremljenost pa so v času, ko imajo visoko usposobljeni prostovoljni gorski reševalci več kot 500 različnih posredovanj na leto, nepogrešljivi za nadaljnje delo v sistemu zaščite in reševanja.
V Sloveniji se vse bolj zavedamo pomena doma pridelane hrane in nujnosti večje samooskrbe. Toda intenzivno kmetijstvo ni najbolj okolju prijazno. Ne samo zaradi uporabe pesticidov in herbicidov, ampak tudi gnojil. Gnojenje zagotavlja rastlinam prehrano za rast in razvoj, vpliva pa tudi na vodo, ki jo pijemo, in biodiverziteto.
Nov varuh človekovih pravic Peter Svetina mesec dni po tem, ko je nasledil Vlasto Nussdorfer, ugotavlja, do bo treba še veliko pozornosti vložiti na področje enakopravnosti žensk, kot zelo pomembna pa jemlje tudi okoljska vprašanja. Trenutno se mu zdi najbolj pereče vprašanje stiske ljudi, ki ne morejo v domove za upokojence. Hkrati bi ljudje morali imeti možnost in pravico bivati v svojem lokalnem okolju. Napoveduje, da ne bo prijeten varuh do politikov.
Glavnina podnebno-energetskih politik in ukrepov se osredotoča na učinkovito rabo energije v stavbah in pridobivanje energije iz obnovljivih virov ter deloma na promet, kmetijstvo in odpadke. Toda energetskih in podnebnih ciljev ne bo mogoče doseči brez zmanjšanja rabe energije tudi v industriji. V studiu sta bila Andrej Gnezda iz fundacije za trajnostni razvoj Umanotera in Gregor Rome iz sektorja za kreditiranje Eko sklada.
Namesto zgodbe o uspehu kluba iz majhnega okolja in zgodbe o mladinski šoli, ki je čislana širom Slovenije, je krški nogomet pretresel boj za prevzem prvoligaša, izplen pa je slabši za vse vpletene.
Neveljaven email naslov