Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V zadnjih mesecih so že ob nekoliko povečanem prehodu meje v azilnem domu v Ljubljani ljudi drug ob drugem nameščali tudi v večnamenskih prostorih. Nenadoma je začelo prihajati vse manj ljudi, istočasno pa so ljudje v Bosni in Hercegovini začeli poročati, da v Sloveniji niso smeli niti zaprositi za azil. Boštjan Šefic na notranjem ministrstvu tako imenovane “push-backe”, ki jih mednarodno pravo prepoveduje, kategorično zanika. Tudi o načrtih za postavitev dodatnih panelnih ovir na meji in o dejanskih stroških za prosilca za azil v oddaji Kje pa vas čevelj žuli.
Migranti v Bosni in Hercegovini zatrjujejo, da v Sloveniji niso smeli zaprositi za azil. Boštjan Šefic tako imenovane "push-backe", ki jih mednarodno pravo prepoveduje, kategorično zanika
Kapacitete azilnega doma so se, po tem, ko so ljudi imeli nameščene kar v skupnih prostorih, v zadnjih dneh nenadoma sprostile. Hkrati pa migranti v Bosni in Hercegovini pripovedujejo, da na slovenski meji nimajo dostopa do postopka mednarodne zaščite. Ali je Slovenija začela izvajati tako imenovane »push-backe«? Ti so v mednarodnem pravu prepovedani.
Težave že ob prestopu nekaj deset beguncev in migrantov
Število prebežnikov, ki prihajajo v Slovenijo, se je v zadnjih mesecih povečalo. Od začetka leta do tega tedna jih je mejo prešlo 2.967, v enakem obdobju lani 672, kar pomeni 341 odstotno povečanje. Kljub temu razmere niso primerljive z razmerami leta 2015 in v začetku 2016, ko je mejo prestopilo od šest do trinajst tisoč ljudi dnevno. V zadnjem obdobju jih je mejo dnevno prestopilo nekaj deset.
Kljub temu je azilni sistem imel kar nekaj težav. “Prosilci izjemno dolgo čakajo, da sploh podajo vlogo za mednarodno zaščito, postopki so dolgi, ministrstvo očitno nima dovolj operativnih delavcev, ki naj bi te zadeve sprejemali. V nekaterih primerih šepa tudi humanitarna oskrba, da prosilci niso oskrbljeni z novimi oblačili in podobno,” je opisal stanje v zadnjem obdobju Franci Zlatar iz Slovenske filantropije.
Zaradi napolnjenih kapacitet so bili ljudje, ki so čakali na podajo vloge, več dni in tednov nastanjeni tudi v skupnih prostorih azilnega doma. Do 40 ljudi si je tako delilo skupen večnamenski prostor z enim straniščem, po naših informacijah so ljudem tudi izginjali telefoni, osebne stvari. Nevšečnosti so potrdili tudi sogovorniki v azilnem domu, ki zaradi svoje varnosti ne želijo, da se izda njihova identiteta. “Veliko je bilo ljudi in tudi veliko težav. Nekoga so celo pretepli. Težave so bile od jutra do večera. Dogajale so se kraje. Neznani ljudje so hodili po sobah. Bila je norišnica, toda zdaj je dokaj v redu.”
Urad za oskrbo in integracijo migrantov kakršne koli konflikte zanika. Uradno naj bi bila kapaciteta azilnega doma za 203 osebe, nameščeno pa jih je bilo do 300. Junija so se kapacitete nenadoma začele sproščati.
Ljudje pripovedujejo o “push-backih” slovenske policije
V zadnjem tednu sta tako naš dopisnik Boštjan Anžin kot novinar časopisa Dnevnik Uroš Škerl Kramberger dokumentirala izjave ljudi v Bosni in Hercegovini, ki pravijo, da so bili prisilno vrnjeni iz Slovenije, ne da bi jim omogočili možnost zaprositi za azil.
Državni sekretar Boštjan Šefic odločno zanika, da slovenska policija ne bi omogočala dostopa do postopka mednarodne zaščite. “Moram kategorično zavrniti namigovanja, da bi slovenska policija preprečevala oziroma onemogoča dostop do nadaljnjega azilnega postopka. To izjavljam z vso odgovornostjo.”
Šefic opozarja na tihotapce, ki skušajo na različne načine pritiskati na države, in na primere, ko so posamezniki bili prepričani, da so bili v Sloveniji, bili so pa v Hrvaški.
Uroš Škerl Kramberger pravi, da so posamezniki in družine, katerih pričevanja je dokumentiral, navajali natančne kraje, datume in ure, kdaj in kje so bili v Sloveniji. “Veliko migrantov iz različnih držav, tudi tistih, na katere smo najbolj pozorni, iz Sirije in Iraka pripoveduje o tem, da ko so uspeli prestopiti slovensko mejo in jih je policija ujela, niso mogli zaprositi za azil. Rekli so jim, da ni azila. Eni družini so celo rekli, da jo bodo odpeljali v azilni dom, pa so jo namesto tega naslednji dan odpeljali hrvaški policiji. To so nepovezane izpovedi, oni se niso mogli med sabo dogovoriti, kaj bodo pripovedovali.”
Boštjan Anžin je stanje v Veliki Kladuši ponovno preveril v ponedeljek. Razmere so kaotične. Velika večina ljudi, ki se odpravi proti severu, se v zadnjih dneh vrača nazaj. “Pričevanja so podobna kot pred nekaj dnevi. Predvsem govorijo o zelo nasilnih hrvaških policistih in tudi o tem, da niso mogli dobiti priložnosti, da zaprosili za azil v Sloveniji.”
Na podlagi Anžinovih in Škerlovih poročanj slovenske nevladne organizacije pozivajo vlado k takojšnji, neodvisni, učinkoviti in transparentni preiskavi obtožb, da se ljudem onemogoča dostop do mednarodne zaščite.
V letošnjem letu je prošnjo za mednarodno zaščito vložilo 1.324 ljudi. V aprilu 274, maju 365, v prvi polovici junija pa 161. Ta podatek na prvi pogled ne kaže na bistven upad v primerjavi s prejšnjim mesecem, toda po oceni Pravno-informacijskega centra PIC je velik del teh prošenj posledica dolgotrajnih postopkov in obravnave ljudi, ki so prišli še maja. Po podatkih ministrstva je bilo aprila vloženih 233 namer za podajo vloge za mednarodno zaščito, maja pa že 522. Junijskih podatkov še ni, toda PIC ocenjuje, da je v resnici nenadoma prišlo do drastičnega upada števila namer.
Mladoletni brez spremstva brez statusa se še vedno nameščajo v center za tujce
Ob letu delovanja vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov trenutno vidijo največji izziv vzpostaviti sistemsko rešitev za življenje in integracijo mladoletnikov brez spremstva. Trenutno so nameščeni v dijaškem domu v Postojni, država pa jih še vedno namešča tudi v center za tujcev v Postojni. V centru za tujce jih je bilo lani pridržanih 35, v letošnjem letu že 17. Nevladne organizacije ugotavljajo, da se namestitev otrok in mladoletnikov, ki nimajo urejenega statusa, v centru za tujce izvaja sistematično. Evropsko sodišče za človekove pravice je poudarilo, da pridržanju v centrih za pridržanje neizogibno povzroča tesnobo pri otrocih. Na problem že dalj časa opozarjajo varuhinja človekovih pravic, Evropski odbor za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja in komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks.
(Ne)učinkovitost žice na meji
Sogovorniki iz azilnega doma pravijo, da žica na meji ne predstavlja resnične ovire. “Tako preprosto je. Vse, kar moraš vedeti je, kako narediti prostor med žicami. Previdno prestopiš in ni se vržeš naprej. Žice ni noben problem prečkati.”
Če bo potrebno država na nekaterih točkah načrtuje postavitev tudi dodatnih panelov. “Mislim, da je v tem obdobju bilo sedem smrtnih žrtev v Kolpi, ki jih izjemno obžalujemo. Ravno na nekaterih teh točkah bi, če bi imeli začasne panelne tehnične ovire, teh žrtev manj, ker so prestopali na območjih, kjer začasnih tehničnih ovir ni bilo.” – Boštjan Šefic
Mnenja glede žice in panelnih ograj na meji so seveda zelo deljena. Miha Blažič iz Delovne skupine za azil: “Mislim, da je tukaj čisto vsakemu jasno, da gre za popoln absurd in da ni nobene logične povezave med tema dvema stvarema. Če kaj, je žica povzročila kakšno smrt, v najboljšem primeru pa nima popolnoma nobene druge funkcije, razen tega, da riše Slovenijo kot državo, ki je sovražna in dela ljudem v Beli krajini in drugih regijah sramoto in nevšečnosti.”
Strošek za migranta je bil velikokrat zmanipuliran
V zadnjem obdobju je bilo veliko manipulacij glede stroškov za migranta v Sloveniji. Direktorica urada za oskrbo in integracijo Mojca Špec Potočar pojasni, da stroški za prosilca za azil znašajo približno 580 evrov na mesec. “To gre za stroške nastanitve, osebne higiene, zdravstvenega pregleda in bivanja v azilnem domu. Lahko argumentirano rečemo, da to ni velik strošek za državo, sploh pa ne takšen, kakršen je bil že velikokrat omenjen in zmanipuliran.”
Direktorica Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij Katarina Bervar Sternad pravi, da se stroški delovanja sistema ne smejo obračunavati glede na oskrbo posameznega primera. “Lahko bi naredili primerjavo z gasilskim društvom v neki vasi. Ta sistem tam obstaja in je v pripravljenosti, da se odzove na požar. Če sta v tej vasi samo eden ali dva požara na leto, ni mogoče pripisati stroškov celotnega delovanja tega sistema eni ali dvema družinama s tem nesrečnim požarom. Treba je razumeti, da tak sistem mora obstajati. Ko govorimo o azilnem sistemu v naši državi, je to nekaj, na kar smo pristali, ko smo pisali Ženevsko konvencijo in ko smo vstopili v EU. To je naša zaveza, ki jo moramo na primeren način izpolnjevati.”
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
V zadnjih mesecih so že ob nekoliko povečanem prehodu meje v azilnem domu v Ljubljani ljudi drug ob drugem nameščali tudi v večnamenskih prostorih. Nenadoma je začelo prihajati vse manj ljudi, istočasno pa so ljudje v Bosni in Hercegovini začeli poročati, da v Sloveniji niso smeli niti zaprositi za azil. Boštjan Šefic na notranjem ministrstvu tako imenovane “push-backe”, ki jih mednarodno pravo prepoveduje, kategorično zanika. Tudi o načrtih za postavitev dodatnih panelnih ovir na meji in o dejanskih stroških za prosilca za azil v oddaji Kje pa vas čevelj žuli.
Migranti v Bosni in Hercegovini zatrjujejo, da v Sloveniji niso smeli zaprositi za azil. Boštjan Šefic tako imenovane "push-backe", ki jih mednarodno pravo prepoveduje, kategorično zanika
Kapacitete azilnega doma so se, po tem, ko so ljudi imeli nameščene kar v skupnih prostorih, v zadnjih dneh nenadoma sprostile. Hkrati pa migranti v Bosni in Hercegovini pripovedujejo, da na slovenski meji nimajo dostopa do postopka mednarodne zaščite. Ali je Slovenija začela izvajati tako imenovane »push-backe«? Ti so v mednarodnem pravu prepovedani.
Težave že ob prestopu nekaj deset beguncev in migrantov
Število prebežnikov, ki prihajajo v Slovenijo, se je v zadnjih mesecih povečalo. Od začetka leta do tega tedna jih je mejo prešlo 2.967, v enakem obdobju lani 672, kar pomeni 341 odstotno povečanje. Kljub temu razmere niso primerljive z razmerami leta 2015 in v začetku 2016, ko je mejo prestopilo od šest do trinajst tisoč ljudi dnevno. V zadnjem obdobju jih je mejo dnevno prestopilo nekaj deset.
Kljub temu je azilni sistem imel kar nekaj težav. “Prosilci izjemno dolgo čakajo, da sploh podajo vlogo za mednarodno zaščito, postopki so dolgi, ministrstvo očitno nima dovolj operativnih delavcev, ki naj bi te zadeve sprejemali. V nekaterih primerih šepa tudi humanitarna oskrba, da prosilci niso oskrbljeni z novimi oblačili in podobno,” je opisal stanje v zadnjem obdobju Franci Zlatar iz Slovenske filantropije.
Zaradi napolnjenih kapacitet so bili ljudje, ki so čakali na podajo vloge, več dni in tednov nastanjeni tudi v skupnih prostorih azilnega doma. Do 40 ljudi si je tako delilo skupen večnamenski prostor z enim straniščem, po naših informacijah so ljudem tudi izginjali telefoni, osebne stvari. Nevšečnosti so potrdili tudi sogovorniki v azilnem domu, ki zaradi svoje varnosti ne želijo, da se izda njihova identiteta. “Veliko je bilo ljudi in tudi veliko težav. Nekoga so celo pretepli. Težave so bile od jutra do večera. Dogajale so se kraje. Neznani ljudje so hodili po sobah. Bila je norišnica, toda zdaj je dokaj v redu.”
Urad za oskrbo in integracijo migrantov kakršne koli konflikte zanika. Uradno naj bi bila kapaciteta azilnega doma za 203 osebe, nameščeno pa jih je bilo do 300. Junija so se kapacitete nenadoma začele sproščati.
Ljudje pripovedujejo o “push-backih” slovenske policije
V zadnjem tednu sta tako naš dopisnik Boštjan Anžin kot novinar časopisa Dnevnik Uroš Škerl Kramberger dokumentirala izjave ljudi v Bosni in Hercegovini, ki pravijo, da so bili prisilno vrnjeni iz Slovenije, ne da bi jim omogočili možnost zaprositi za azil.
Državni sekretar Boštjan Šefic odločno zanika, da slovenska policija ne bi omogočala dostopa do postopka mednarodne zaščite. “Moram kategorično zavrniti namigovanja, da bi slovenska policija preprečevala oziroma onemogoča dostop do nadaljnjega azilnega postopka. To izjavljam z vso odgovornostjo.”
Šefic opozarja na tihotapce, ki skušajo na različne načine pritiskati na države, in na primere, ko so posamezniki bili prepričani, da so bili v Sloveniji, bili so pa v Hrvaški.
Uroš Škerl Kramberger pravi, da so posamezniki in družine, katerih pričevanja je dokumentiral, navajali natančne kraje, datume in ure, kdaj in kje so bili v Sloveniji. “Veliko migrantov iz različnih držav, tudi tistih, na katere smo najbolj pozorni, iz Sirije in Iraka pripoveduje o tem, da ko so uspeli prestopiti slovensko mejo in jih je policija ujela, niso mogli zaprositi za azil. Rekli so jim, da ni azila. Eni družini so celo rekli, da jo bodo odpeljali v azilni dom, pa so jo namesto tega naslednji dan odpeljali hrvaški policiji. To so nepovezane izpovedi, oni se niso mogli med sabo dogovoriti, kaj bodo pripovedovali.”
Boštjan Anžin je stanje v Veliki Kladuši ponovno preveril v ponedeljek. Razmere so kaotične. Velika večina ljudi, ki se odpravi proti severu, se v zadnjih dneh vrača nazaj. “Pričevanja so podobna kot pred nekaj dnevi. Predvsem govorijo o zelo nasilnih hrvaških policistih in tudi o tem, da niso mogli dobiti priložnosti, da zaprosili za azil v Sloveniji.”
Na podlagi Anžinovih in Škerlovih poročanj slovenske nevladne organizacije pozivajo vlado k takojšnji, neodvisni, učinkoviti in transparentni preiskavi obtožb, da se ljudem onemogoča dostop do mednarodne zaščite.
V letošnjem letu je prošnjo za mednarodno zaščito vložilo 1.324 ljudi. V aprilu 274, maju 365, v prvi polovici junija pa 161. Ta podatek na prvi pogled ne kaže na bistven upad v primerjavi s prejšnjim mesecem, toda po oceni Pravno-informacijskega centra PIC je velik del teh prošenj posledica dolgotrajnih postopkov in obravnave ljudi, ki so prišli še maja. Po podatkih ministrstva je bilo aprila vloženih 233 namer za podajo vloge za mednarodno zaščito, maja pa že 522. Junijskih podatkov še ni, toda PIC ocenjuje, da je v resnici nenadoma prišlo do drastičnega upada števila namer.
Mladoletni brez spremstva brez statusa se še vedno nameščajo v center za tujce
Ob letu delovanja vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov trenutno vidijo največji izziv vzpostaviti sistemsko rešitev za življenje in integracijo mladoletnikov brez spremstva. Trenutno so nameščeni v dijaškem domu v Postojni, država pa jih še vedno namešča tudi v center za tujcev v Postojni. V centru za tujce jih je bilo lani pridržanih 35, v letošnjem letu že 17. Nevladne organizacije ugotavljajo, da se namestitev otrok in mladoletnikov, ki nimajo urejenega statusa, v centru za tujce izvaja sistematično. Evropsko sodišče za človekove pravice je poudarilo, da pridržanju v centrih za pridržanje neizogibno povzroča tesnobo pri otrocih. Na problem že dalj časa opozarjajo varuhinja človekovih pravic, Evropski odbor za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja in komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks.
(Ne)učinkovitost žice na meji
Sogovorniki iz azilnega doma pravijo, da žica na meji ne predstavlja resnične ovire. “Tako preprosto je. Vse, kar moraš vedeti je, kako narediti prostor med žicami. Previdno prestopiš in ni se vržeš naprej. Žice ni noben problem prečkati.”
Če bo potrebno država na nekaterih točkah načrtuje postavitev tudi dodatnih panelov. “Mislim, da je v tem obdobju bilo sedem smrtnih žrtev v Kolpi, ki jih izjemno obžalujemo. Ravno na nekaterih teh točkah bi, če bi imeli začasne panelne tehnične ovire, teh žrtev manj, ker so prestopali na območjih, kjer začasnih tehničnih ovir ni bilo.” – Boštjan Šefic
Mnenja glede žice in panelnih ograj na meji so seveda zelo deljena. Miha Blažič iz Delovne skupine za azil: “Mislim, da je tukaj čisto vsakemu jasno, da gre za popoln absurd in da ni nobene logične povezave med tema dvema stvarema. Če kaj, je žica povzročila kakšno smrt, v najboljšem primeru pa nima popolnoma nobene druge funkcije, razen tega, da riše Slovenijo kot državo, ki je sovražna in dela ljudem v Beli krajini in drugih regijah sramoto in nevšečnosti.”
Strošek za migranta je bil velikokrat zmanipuliran
V zadnjem obdobju je bilo veliko manipulacij glede stroškov za migranta v Sloveniji. Direktorica urada za oskrbo in integracijo Mojca Špec Potočar pojasni, da stroški za prosilca za azil znašajo približno 580 evrov na mesec. “To gre za stroške nastanitve, osebne higiene, zdravstvenega pregleda in bivanja v azilnem domu. Lahko argumentirano rečemo, da to ni velik strošek za državo, sploh pa ne takšen, kakršen je bil že velikokrat omenjen in zmanipuliran.”
Direktorica Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij Katarina Bervar Sternad pravi, da se stroški delovanja sistema ne smejo obračunavati glede na oskrbo posameznega primera. “Lahko bi naredili primerjavo z gasilskim društvom v neki vasi. Ta sistem tam obstaja in je v pripravljenosti, da se odzove na požar. Če sta v tej vasi samo eden ali dva požara na leto, ni mogoče pripisati stroškov celotnega delovanja tega sistema eni ali dvema družinama s tem nesrečnim požarom. Treba je razumeti, da tak sistem mora obstajati. Ko govorimo o azilnem sistemu v naši državi, je to nekaj, na kar smo pristali, ko smo pisali Ženevsko konvencijo in ko smo vstopili v EU. To je naša zaveza, ki jo moramo na primeren način izpolnjevati.”
Prebivalci ptujske Spuhlje vedno bolj glasno opozarjajo, da je tovornemu prometu, ki se od mejnih prehodov Zavrč in Središče ob Dravi vali čez to naselje proti notranjosti države, odklenkalo. Prometna nevarnost, hrup in slaba pretočnost so glavne težave, ki jih povzročajo tovornjaki. Spuhljani zato zahtevajo južno obvoznico Ptuja. Zakaj država nanjo ne pristane in bo raje sanirala zdajšnjo cesto?
Prebivalci litostrojskega naselja v Šiški se že vrsto let pritožujejo nad hrupom in občasno celo smradom, ki prihaja iz tamkajšnje livarne in jeklarne. Pogovori med vodstvom podjetja in prebivalci so se zdeli kot dialog gluhih. Oboji so s svojimi meritvami hrupa dokazovali svoj prav. Dokler se ni v dialog vključila še tretja stran in meritve so ponovili. Na rezultate še čakajo, a medtem je življenje na območju starega Litostroja postalo znosnejše, manj hrupno. Po industrijskem delu Šiške se je sprehodil Marjan Vešligaj.
Varovani oddelki posebnih socialno varstvenih zavodov so polni, ljudje spijo na improviziranih ležiščih na tleh jedilnic, hodnikov, v sobah za privezovanje,… Sodišča na varovane oddelke nameščajo tudi ljudi, ki tja ne spadajo. Zavodi gradijo nove kapacitete, kar pa je v nasprotju z zavezami glede deinstitucionalizacije, za izvedbo katere ima država na voljo 58 milijonov evrov evropskih sredstev.
Več kot 250 zalitih kleti, uničeni vrtni in njivski nasadi, predvsem pa velikanska materialna škoda. To je izkupiček silovitega neurja, ki je pred desetimi dnevi prizadelo Ptuj z okolico. Toda posledice bi bile veliko manjše, če bi pristojni poskrbeli za učinkovito odvajanje meteornih vod, koncesionarji pa za vzdrževanje vodotokov, menijo domačini. Še več, prepričani so, da odgovorni popuščajo okoljevarstvenikom, ki ne dovolijo košnje vodotokov, in pustijo, da se struge nenadzorovano zaraščajo s travo, grmovjem in celo drevjem, zato je poplavna varnost katastrofalna. Ali imajo domačini prav? So očitki okoljevarstvenikom utemeljeni? Ali so vzdrževalna dela koncesionarja pri vodotokih ustrezna?
Če želite biti tudi v prihodnje deležni ugodnosti, ki vam jih nudi članstvo v našem klubu, potem odkljukajte… podobna sporočila prejemamo potrošniki skoraj vsak dan. Podjetja prilagajajo zbirke podatkov in ureditve v skladu z uredbo, ki začne veljati 25. maja. Pa vemo, kateri naši podatki so v posameznih bazah, kaj z njimi lahko naredimo, kaj dobrega prinašajo nova pravila varstva osebnih podatkov? Jih lahko prenesemo drugam ali morda celo prodamo? Zoran Savin, direktor zavoda IAB Slovenija bo odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev.
Med prvomajskimi prazniki gre ponovno pričakovati "preseljevanje naroda", tako da bo na naših cestah zagotovo zelo veliko prometa.
Izjemno obsežen in zahteven projekt, ki odpira številna izvedbena, pa tudi okoljska vprašanja
Imate zemljišče, pravnomočno gradbeno dovoljenje, lastništvo nad dostopno potjo, ki se navezuje na javno cesto, in že zakopljete prvo lopato za graditev stanovanjske hiše. Potem pa kot strela z jasnega udarijo nekoliko bolj oddaljeni sosedje in predlagajo obnovitev postopka izdaje gradbenega dovoljenja.
Rezultati javnega razpisa za dodeljevanja državnih sredstev za različne kulturne festivale je vnovič razburil javnost.
Prejšnji teden smo v oddaji Požarno varnost uravnava trg izpostavili liberalizacijo področja požarne varnosti pri graditvi objektov. Ali je država spremenila pogled na vsebinski nadzor kot na nepotrebno administrativno oviro? V tokratni oddaji boste slišali tudi direktorja Kemisa Emila Nanuta. Zakaj v delu, kjer je zagorelo, ni bilo avtomatskih požarnih naprav in kaj načrtuje Kemis v prihodnje?
Število požarov v Sloveniji se povečuje, razlogov je več, eden od pomembnih pa je po mnenju sogovornikov tudi umikanje države s področja požarne varnosti in opuščanje nadzora. Na lokacijah, kjer skladiščijo odpadke, je velik požar statistično mogoče pričakovati enkrat na 50 let. Samo lani so se zgodili trije.
Operaterji regijskega centra za obveščanje v Kranju, ki pokriva območje celotne Gorenjske, so imeli zadnje štiri mesece veliko težave z občasnim nedelovanjem tihega alarmiranja preko pozivnikov. Napake na sistemu alarmiranja bi imele lahko hude posledice za življenje ljudi in premoženje na Gorenjskem, na kar opozarjajo predvsem prostovoljni gasilci. K sreči v času odpovedi sistema ni bilo zahtevnih posredovanj. Prostovoljni gasilci opozarjajo, da je negotovo delovanje sistema za tiho alarmiranje nedopustno in nesprejemljivo, napake pa so stresne tudi za delo operaterjev. Za delovanje sistema skrbi država. Na upravi za zaščito za reševanje, kjer se zavedajo odgovornosti in morebitnih posledic, zagotavljajo, da je zdaj napaka na zahtevnem sistemu tihega alarmiranja odpravljena. Žulj je pripravila Aljana JOCIF.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Revščina upokojencev ni posledica gospodarske krize, pač pa popolnoma zgrešenih politik
Na videz enostavno rešljiva uganka ali vprašanje, mikavna denarna nagrada in v drobnem tisku zapisani pogoji sodelovanja v nagradnih igrah. To je dobro znan recept nekaterih televizijskih kvizov, ki pa sodelujočim praviloma ne prinesejo nagrade, ampak le izjemno visok račun za telefonske storitve. Kakšne pasti skriva sodelovanje v takšnih igrah, ali izdajatelji izkoriščajo naivnost sodelujočih in kako dobro so ti sploh seznanjeni s pogoji sodelovanja? Ali država to sploh nadzoruje?
V bližini splošne bolnišnice v Šempetru pri Gorici je eden največjih izzivov za bolnike in njihove svojce, ne kako priti do zdravnika, ampak kam parkirati ali le za nekaj minut ustaviti svoje vozilo. Mirujoči promet v okolici osrednje zdravstvene ustanove na severnem Primorskem je kaotičen. Zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov imajo poleg bolnikov in obiskovalcev težave tudi dostavne in interventne službe, da o zaposlenih niti ne govorimo. Po dograditvi urgentnega centra se stanje ni izboljšalo, še več – ker so odstranili zapornice, ki so prej ločevale notranje od zunanjega območja bolnišnice, je težav še več. Občinskim redarjem je v zadnjem času sicer uspelo nekoliko urediti razmere. Rešitve išče tudi vodstvo bolnišnice, a pritožb zaradi pomanjkanja parkirnih mest in anarhije pri parkiranju ne manjka
Poročilo razkriva, da je bilo kar 72 gasilcev ekstremno izpostavljenih strupom.
Viagogo je spletni preprodajalec vstopnic za največje glasbene in športne dogodke, ki zavaja in goljufa potrošnike po vsem svetu, tudi v Sloveniji.
V Sloveniji približno polovico vseh umorov in poskusov umorov žensk povzročijo njihovi nekdanji ali sedanji zakonci oziroma intimni partnerji – od sedem do deset primerov na leto. Za žensko je najbolj verjetno, da bo umorjena doma, pri moških pa gre največkrat za umore zunaj doma, vendar so storilci znanci. Sociologinja doktorica Jasna Podreka je na podlagi raziskave konkretnih pravnomočno zaključenih sodnih primerov ugotovila, da gre pri umorih žensk, ki so jih zagrešili intimni partnerji, za napovedana dejanja, ki so sledila dolgoletnemu nasilju. Poglavitni povodi in motivi za umor so v več kot polovici primerov povezani prav z odločitvijo ženske, da se nasilnemu partnerju upre ali nasilno razmerje pretrga.
Zaposleni v vzgoji in izobraževanju opozarjajo na problem anonimnih prijav na inšpektorat za šolstvo
Neveljaven email naslov