Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V turizmu in gostinstvu imajo velike težave pri zagotavljanju usposobljenih delavcev, zato jih skušajo pridobiti tudi iz tujine. Delovne sile z območja nekdanje skupne države začenja zmanjkovati, zato podjetja poskušajo tuje delavce zadržati na različne načine. V tokratni oddaji boste slišali kuharja in natakarja, ki nista prejela januarske plače, ker so jima zaračunali 75 evrov najemnine več za vsak mesec bivanja pri delodajalcu – zaradi nezadovoljstva z delovnimi razmerami sta namreč dala odpoved pred koncem štiriletnega obdobja.
Delavca iz BIH sta v Termah Olimia delala tudi po 300 ur na mesec, vendar nikoli nista zaslužila več kot 1000 evrov. Opravljene ure je težko izvesti v okviru zakonskih možnosti
Bazen z delovno silo se prazni tudi na širšem področju nekdanje skupne države. Razkrivamo zgodbo gostinskih delavcev v Termah Olimia, ki sta se konec januarja odločila zamenjati delodajalca pred obdobjem štirih let, zaradi česar 15. februarja nista dobila nakazane zadnje plače. Delavca pravita, da šlo za pogoj, ki sta ga morala podpisati pred delom v Sloveniji, medtem ko delodajalec pravi, da gre za prostovoljni dogovor o subvenciji najemnine.
“Še nekaj let nazaj je bilo obdobje, ko so nekateri ne najboljši managerji mislili, da je delovne sile na pretek. Tega ni več.”
-državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Eva Štravs Podlogar
28-letni kuhar in 20-letni natakar sta oktobra 2017 iz Bosne in Hercegovine prišla delat v Terme Olimia. V Podčetrtku so jima ob višjem plačilu obljubili tudi urejene delovne pogoje in boljši delovni čas.
“Delal sem po 260, 270, skoraj 300 ur.”
-nekdanji kuhar v Termah Olimia
Sogovornika sta se odločila, da bosta zamenjala delodajalca in sta konec januarja dala odpoved. Toda zadnje plače nista dobila nakazane, ker sta ob pogodbi o zaposlitvi podpisala pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij, v kateri piše, da je delavec, če odpove pogodbo o zaposlitvi pred potekom trajanja zaposlitve štirih let, dolžan za vsak mesec bivanja plačati dodatnih 75 evrov najemnine.
Direktor prodaje in marketinga v Termah Olimia Vasja Čretnik pravi, da ne gre za pogojevanje, ampak način motivacije, da bi delavci ostali pri njih. “Vsem tistim, ki želijo in nimajo urejenega bivanja, subvencioniramo bivanje. Naš motiv je bil, da jih skušamo zadržati pri nas. V primeru, če odidejo pred obdobjem štirih let, jih zaračunamo polni pavšal za nazaj.”
Po več novinarskih vprašanjih in prijavi Delavske svetovalnice na inšpektorat za delo sta gostinska delavca, namesto 15., 26. februarja plačo le dobila nakazano. Tri mesece po tem, ko je zamenjal službo, pa svoje zadnje plače v Termah Olimia še vedno ni prejel 29-letni natakar, ki se do zdaj še ni medijsko izpostavil. “Tam sem delal eno leto. Delalo se je preveč, plačano je bilo slabo. Na koncu sem dobil nakazano 6 evrov. Delal sem več kot 230 ur. Motivacijo bi predstavljala višja plača, ne pa zaveza, da moram štiri leta delati tukaj.”
“Zakaj delodajalci sploh gredo v take mahinacije, kot je ta pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij? Zakaj ne ponudijo ustrezne plače in ustreznih pogojev? Potem sploh ne bi prišlo do takih zadev. Namesto tega pa izsiljuje delavce tako, da jim visi nad glavo dodatni znesek 75 evrov na mesec. To gre v smeri kršitve ustavne pravice do proste izbire delodajalca.”
– Goran Lukić, Delavska svetovalnica
Lukić meni, da imajo podjetja v obdobju gospodarske rasti in dobičkov podjetja veliko vzvodov za pozitivno motivacijo delavcev. Generalna direktorica direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo Katja Rihar Bajuk pravi, da podjetje lahko vedno določi višjo plačo od minimuma, ki je določen v kolektivni pogodbi. Delavec lahko mesečno dela največ 56 ur tedensko, pri čemer pa mora biti zagotovljen tudi 11 urni počitek.
Evidence delovnega časa naših sogovornikov kažejo na opravljene ure, ki bi jih bilo težko izvesti v okviru zakonskih možnosti za prerazporeditev delovnega časa. Dejansko zakonitost bo preveril inšpektorat.
V takšnih razmerah sta živela delavca v Termah Olimia:
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
V turizmu in gostinstvu imajo velike težave pri zagotavljanju usposobljenih delavcev, zato jih skušajo pridobiti tudi iz tujine. Delovne sile z območja nekdanje skupne države začenja zmanjkovati, zato podjetja poskušajo tuje delavce zadržati na različne načine. V tokratni oddaji boste slišali kuharja in natakarja, ki nista prejela januarske plače, ker so jima zaračunali 75 evrov najemnine več za vsak mesec bivanja pri delodajalcu – zaradi nezadovoljstva z delovnimi razmerami sta namreč dala odpoved pred koncem štiriletnega obdobja.
Delavca iz BIH sta v Termah Olimia delala tudi po 300 ur na mesec, vendar nikoli nista zaslužila več kot 1000 evrov. Opravljene ure je težko izvesti v okviru zakonskih možnosti
Bazen z delovno silo se prazni tudi na širšem področju nekdanje skupne države. Razkrivamo zgodbo gostinskih delavcev v Termah Olimia, ki sta se konec januarja odločila zamenjati delodajalca pred obdobjem štirih let, zaradi česar 15. februarja nista dobila nakazane zadnje plače. Delavca pravita, da šlo za pogoj, ki sta ga morala podpisati pred delom v Sloveniji, medtem ko delodajalec pravi, da gre za prostovoljni dogovor o subvenciji najemnine.
“Še nekaj let nazaj je bilo obdobje, ko so nekateri ne najboljši managerji mislili, da je delovne sile na pretek. Tega ni več.”
-državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Eva Štravs Podlogar
28-letni kuhar in 20-letni natakar sta oktobra 2017 iz Bosne in Hercegovine prišla delat v Terme Olimia. V Podčetrtku so jima ob višjem plačilu obljubili tudi urejene delovne pogoje in boljši delovni čas.
“Delal sem po 260, 270, skoraj 300 ur.”
-nekdanji kuhar v Termah Olimia
Sogovornika sta se odločila, da bosta zamenjala delodajalca in sta konec januarja dala odpoved. Toda zadnje plače nista dobila nakazane, ker sta ob pogodbi o zaposlitvi podpisala pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij, v kateri piše, da je delavec, če odpove pogodbo o zaposlitvi pred potekom trajanja zaposlitve štirih let, dolžan za vsak mesec bivanja plačati dodatnih 75 evrov najemnine.
Direktor prodaje in marketinga v Termah Olimia Vasja Čretnik pravi, da ne gre za pogojevanje, ampak način motivacije, da bi delavci ostali pri njih. “Vsem tistim, ki želijo in nimajo urejenega bivanja, subvencioniramo bivanje. Naš motiv je bil, da jih skušamo zadržati pri nas. V primeru, če odidejo pred obdobjem štirih let, jih zaračunamo polni pavšal za nazaj.”
Po več novinarskih vprašanjih in prijavi Delavske svetovalnice na inšpektorat za delo sta gostinska delavca, namesto 15., 26. februarja plačo le dobila nakazano. Tri mesece po tem, ko je zamenjal službo, pa svoje zadnje plače v Termah Olimia še vedno ni prejel 29-letni natakar, ki se do zdaj še ni medijsko izpostavil. “Tam sem delal eno leto. Delalo se je preveč, plačano je bilo slabo. Na koncu sem dobil nakazano 6 evrov. Delal sem več kot 230 ur. Motivacijo bi predstavljala višja plača, ne pa zaveza, da moram štiri leta delati tukaj.”
“Zakaj delodajalci sploh gredo v take mahinacije, kot je ta pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij? Zakaj ne ponudijo ustrezne plače in ustreznih pogojev? Potem sploh ne bi prišlo do takih zadev. Namesto tega pa izsiljuje delavce tako, da jim visi nad glavo dodatni znesek 75 evrov na mesec. To gre v smeri kršitve ustavne pravice do proste izbire delodajalca.”
– Goran Lukić, Delavska svetovalnica
Lukić meni, da imajo podjetja v obdobju gospodarske rasti in dobičkov podjetja veliko vzvodov za pozitivno motivacijo delavcev. Generalna direktorica direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo Katja Rihar Bajuk pravi, da podjetje lahko vedno določi višjo plačo od minimuma, ki je določen v kolektivni pogodbi. Delavec lahko mesečno dela največ 56 ur tedensko, pri čemer pa mora biti zagotovljen tudi 11 urni počitek.
Evidence delovnega časa naših sogovornikov kažejo na opravljene ure, ki bi jih bilo težko izvesti v okviru zakonskih možnosti za prerazporeditev delovnega časa. Dejansko zakonitost bo preveril inšpektorat.
V takšnih razmerah sta živela delavca v Termah Olimia:
Ta prostor je nevaren za nas, pravijo celjski otroci. Živijo s svincem, kadmijem, cinkom, kromom, ...
Poplave Drave v Podravju so od leta 2012 do danes povzročile že za skoraj 100 milijonov evrov škode na kmetijskih površinah, nihče razen kmetov in kakšnega župana pa se ni pretirano vznemirjal. Kaj šele ukrepal.
Namesto dolgih čakalnih vrst za sprejem v institucionalno varstvo bi ljudem morali zagotoviti samostojno življenje s podporo v skupnosti.
V kratki zgodovini samostojne Slovenije smo doživeli že številne absurde, ki so jih spisali uradniki. Žal so ti absurdi krojili usodo ljudi. In krojijo jo še danes. Prejšnji teden so Eritrejski prosilci za mednarodno zaščito opozorili na negativne odločbe, ki so jih prejeli pred novim letom. V njih je veliko izjemno nenavadnih ugotovitev. Pristojni organ na primer ugotavlja, da v Eritreji služenje vojaškega roka, ki traja nedoločen čas, uporabljajo kot sredstvo za pridobivanje delovne sile za celoten gospodarski sektor, da ujete dezerterje, ki jih brez dostopa do odvetnika obsodijo na vojaških sodiščih, lahko tudi izpustijo, če potrebujejo delovno silo, da je prisilno in obvezno delo koristno za skupno dobro.
Podjetje SpaceX naj bi v kratkem nad Zemljo poslalo več kot 12 000 satelitov, skupno načrtujejo mrežo več kot 42 000 satelitov, s katero želijo Zemljanom kjerkoli na planetu ponuditi širokopasoven dostop do interneta. A v ozadju, svarijo nekateri, naj bi bili predvsem komercialni interesi gradnje novega komunikacijskega monopola, glasna so tudi opozorila astronomov, da bomo s tem zapravili starodavno vrednoto temnega nočnega neba.
V Železnikih že več kot dvanajst let čakajo na celovite rešitve, ki bi zagotovile poplavno varnost v občini. Pristojni zagotavljajo, da projekt časovno še ni ogrožen, dokončan pa naj bi bil do leta 2023.
V letošnjem izboru oddaj Kje pa vas čevelj žuli bo svet hrematistične iluzije s svojimi toplimi in hkrati zelo ostrimi komentarji razblinil pater Karel Gržan, ki je prepričan, da se vse začne v odnosu do narave.
Letošnji pridelek industrijske konoplje kmetom ostaja v skladiščih, da jih bo rigorozno uvajanje evropske regulative uničilo, skrbi tudi proizvajalce izdelkov z izvečki CBD-ja.
Nevarni primeri zaostritve italijanske občinske politike do slovenske manjšine.
Splav je v Sloveniji v ustavo zapisana pravica, ki v sicer redkih primerih trči ob pravico ginekologov do ugovora vesti. Ženske izpostavljajo tudi primere, ko zdravstveno osebje poskuša vplivati na njihovo svobodno odločitev. O splavu v ustavni teoriji in vsakodnevni praksi tudi skozi osebno zgodbo mlade ženske.
Dobra dva meseca potem, ko so kranjski družinski zdravniki umaknili odpovedi, se kaj dosti ni spremenilo. Administrativne preobremitve ostajajo, družinskih zdravnikov še vedno primanjkuje, sistemskih rešitev ni na vidiku.
Kaj se pri nas dogaja z zavrnjenimi prosilci za mednarodno zaščito in kako učinkovit je pravzaprav sistem vračanja migrantov?
Zgodila sta se kar dva nasilna napada na ljudi LGTB. Povečano število nedemokratičnih, ekstremističnih, tudi nasilnih dejanj pa ni opazen samo v Sloveniji. Ali obstajajo zgodovinske vzporednice?
Kako pomembno je skupnostno upravljanje življenjskih virov pri prehodu v nizkoogljično družbo in zakaj je v boju proti podnebnim spremembam ključna solidarnost?
Starše enega od ljubljanskih vrtcev je presenetil obrazec za soglasje za nalaganje in hrambo fotografij otroka, za kar bi morali plačati deset evrov, zanje pa bi skrbel zunanji ponudnik.
Teromoelektrarna Šoštanj išče izvajalca za izdelavo projektne in investicijske dokumentacije za sosežig odpadkov, družba Salonit želi povečati količino odpadkov za sosežig. Zakaj za sosežig odpadkov veljajo drugačne mejne vrednosti kot za sežig v specializiranih sežigalnicah? Kakšne so zdravstvene posledice? Na ta vprašanja bodo odgovarjali Tanja Bolte z ministrstva za okolje in prostor, okoljski aktivist Uroš Macerl in predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa prof. dr. Metoda Dodič Fikfak.
V zadnjih letih se pojavlja vse več opozoril o škodljivosti radona v okolju, v katerem delujemo in živimo. Kot so nam povedali na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, naj bi bil radon vzrok za nastanek vsakega desetega raka pljuč pri nas, to pomeni, da zaradi izpostavljenosti radonu na leto zboli približno sto prebivalcev Slovenije. Katere regije v državi so še posebno ogrožene, kako lahko preverimo količino radona v svojem vsakdanjem okolju in kako naj ravnamo, če v prostorih izmerimo prevelike količine radona?
Pristojno ministrstvo se je v obdobju varčevalnih ukrepov zavezalo, da bo ob boljši gospodarski sliki sredstva za zahtevne socialnovarstvene programe vrnilo na isto raven kot pred krizo. Toda delavke in delavci v teh programih opozarjajo, da še zmeraj izgorevajo na plačah iz časa krize. Zakaj za delavce v socialnovarstvenih programih krize še vedno ni konec in zakaj je ministrstvo iz predloga proračuna obljubljena dodatna sredstva nenadoma izbrisalo? Ali to ogroža te programe? Odgovarja Gorazd Rečnik.
Oddaja Kje pa vas čevelj žuli je tokrat drugačna. O sprejemanju drugačnosti govorijo Ali R. Taha, migrant v Sloveniji, Miranda in Aljoša Škarper, par iz Prekmurja, kjer je Aljoša na invalidnem vozičku, Camilo Acosta Mendoza, Kolumbijec, ki je v Evropi postal klovn in Svetlana Slapšak, ki meni, da bi nacionalizem morali zdraviti.
Zahteva Eko kroga, naj Salonit Anhovo umakne študijo o sežiganju odpadkov v cementarnah, odpira veliko vprašanj. Imajo pravico do interepretacije okoljskih podatkov res samo pooblaščene ustanove? Kje bi morale biti meje teh interpretacij in kje meje pritiskov na okoljske organizacije?
Neveljaven email naslov
