Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V turizmu in gostinstvu imajo velike težave pri zagotavljanju usposobljenih delavcev, zato jih skušajo pridobiti tudi iz tujine. Delovne sile z območja nekdanje skupne države začenja zmanjkovati, zato podjetja poskušajo tuje delavce zadržati na različne načine. V tokratni oddaji boste slišali kuharja in natakarja, ki nista prejela januarske plače, ker so jima zaračunali 75 evrov najemnine več za vsak mesec bivanja pri delodajalcu – zaradi nezadovoljstva z delovnimi razmerami sta namreč dala odpoved pred koncem štiriletnega obdobja.
Delavca iz BIH sta v Termah Olimia delala tudi po 300 ur na mesec, vendar nikoli nista zaslužila več kot 1000 evrov. Opravljene ure je težko izvesti v okviru zakonskih možnosti
Bazen z delovno silo se prazni tudi na širšem področju nekdanje skupne države. Razkrivamo zgodbo gostinskih delavcev v Termah Olimia, ki sta se konec januarja odločila zamenjati delodajalca pred obdobjem štirih let, zaradi česar 15. februarja nista dobila nakazane zadnje plače. Delavca pravita, da šlo za pogoj, ki sta ga morala podpisati pred delom v Sloveniji, medtem ko delodajalec pravi, da gre za prostovoljni dogovor o subvenciji najemnine.
“Še nekaj let nazaj je bilo obdobje, ko so nekateri ne najboljši managerji mislili, da je delovne sile na pretek. Tega ni več.”
-državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Eva Štravs Podlogar
28-letni kuhar in 20-letni natakar sta oktobra 2017 iz Bosne in Hercegovine prišla delat v Terme Olimia. V Podčetrtku so jima ob višjem plačilu obljubili tudi urejene delovne pogoje in boljši delovni čas.
“Delal sem po 260, 270, skoraj 300 ur.”
-nekdanji kuhar v Termah Olimia
Sogovornika sta se odločila, da bosta zamenjala delodajalca in sta konec januarja dala odpoved. Toda zadnje plače nista dobila nakazane, ker sta ob pogodbi o zaposlitvi podpisala pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij, v kateri piše, da je delavec, če odpove pogodbo o zaposlitvi pred potekom trajanja zaposlitve štirih let, dolžan za vsak mesec bivanja plačati dodatnih 75 evrov najemnine.
Direktor prodaje in marketinga v Termah Olimia Vasja Čretnik pravi, da ne gre za pogojevanje, ampak način motivacije, da bi delavci ostali pri njih. “Vsem tistim, ki želijo in nimajo urejenega bivanja, subvencioniramo bivanje. Naš motiv je bil, da jih skušamo zadržati pri nas. V primeru, če odidejo pred obdobjem štirih let, jih zaračunamo polni pavšal za nazaj.”
Po več novinarskih vprašanjih in prijavi Delavske svetovalnice na inšpektorat za delo sta gostinska delavca, namesto 15., 26. februarja plačo le dobila nakazano. Tri mesece po tem, ko je zamenjal službo, pa svoje zadnje plače v Termah Olimia še vedno ni prejel 29-letni natakar, ki se do zdaj še ni medijsko izpostavil. “Tam sem delal eno leto. Delalo se je preveč, plačano je bilo slabo. Na koncu sem dobil nakazano 6 evrov. Delal sem več kot 230 ur. Motivacijo bi predstavljala višja plača, ne pa zaveza, da moram štiri leta delati tukaj.”
“Zakaj delodajalci sploh gredo v take mahinacije, kot je ta pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij? Zakaj ne ponudijo ustrezne plače in ustreznih pogojev? Potem sploh ne bi prišlo do takih zadev. Namesto tega pa izsiljuje delavce tako, da jim visi nad glavo dodatni znesek 75 evrov na mesec. To gre v smeri kršitve ustavne pravice do proste izbire delodajalca.”
– Goran Lukić, Delavska svetovalnica
Lukić meni, da imajo podjetja v obdobju gospodarske rasti in dobičkov podjetja veliko vzvodov za pozitivno motivacijo delavcev. Generalna direktorica direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo Katja Rihar Bajuk pravi, da podjetje lahko vedno določi višjo plačo od minimuma, ki je določen v kolektivni pogodbi. Delavec lahko mesečno dela največ 56 ur tedensko, pri čemer pa mora biti zagotovljen tudi 11 urni počitek.
Evidence delovnega časa naših sogovornikov kažejo na opravljene ure, ki bi jih bilo težko izvesti v okviru zakonskih možnosti za prerazporeditev delovnega časa. Dejansko zakonitost bo preveril inšpektorat.
V takšnih razmerah sta živela delavca v Termah Olimia:
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
V turizmu in gostinstvu imajo velike težave pri zagotavljanju usposobljenih delavcev, zato jih skušajo pridobiti tudi iz tujine. Delovne sile z območja nekdanje skupne države začenja zmanjkovati, zato podjetja poskušajo tuje delavce zadržati na različne načine. V tokratni oddaji boste slišali kuharja in natakarja, ki nista prejela januarske plače, ker so jima zaračunali 75 evrov najemnine več za vsak mesec bivanja pri delodajalcu – zaradi nezadovoljstva z delovnimi razmerami sta namreč dala odpoved pred koncem štiriletnega obdobja.
Delavca iz BIH sta v Termah Olimia delala tudi po 300 ur na mesec, vendar nikoli nista zaslužila več kot 1000 evrov. Opravljene ure je težko izvesti v okviru zakonskih možnosti
Bazen z delovno silo se prazni tudi na širšem področju nekdanje skupne države. Razkrivamo zgodbo gostinskih delavcev v Termah Olimia, ki sta se konec januarja odločila zamenjati delodajalca pred obdobjem štirih let, zaradi česar 15. februarja nista dobila nakazane zadnje plače. Delavca pravita, da šlo za pogoj, ki sta ga morala podpisati pred delom v Sloveniji, medtem ko delodajalec pravi, da gre za prostovoljni dogovor o subvenciji najemnine.
“Še nekaj let nazaj je bilo obdobje, ko so nekateri ne najboljši managerji mislili, da je delovne sile na pretek. Tega ni več.”
-državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Eva Štravs Podlogar
28-letni kuhar in 20-letni natakar sta oktobra 2017 iz Bosne in Hercegovine prišla delat v Terme Olimia. V Podčetrtku so jima ob višjem plačilu obljubili tudi urejene delovne pogoje in boljši delovni čas.
“Delal sem po 260, 270, skoraj 300 ur.”
-nekdanji kuhar v Termah Olimia
Sogovornika sta se odločila, da bosta zamenjala delodajalca in sta konec januarja dala odpoved. Toda zadnje plače nista dobila nakazane, ker sta ob pogodbi o zaposlitvi podpisala pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij, v kateri piše, da je delavec, če odpove pogodbo o zaposlitvi pred potekom trajanja zaposlitve štirih let, dolžan za vsak mesec bivanja plačati dodatnih 75 evrov najemnine.
Direktor prodaje in marketinga v Termah Olimia Vasja Čretnik pravi, da ne gre za pogojevanje, ampak način motivacije, da bi delavci ostali pri njih. “Vsem tistim, ki želijo in nimajo urejenega bivanja, subvencioniramo bivanje. Naš motiv je bil, da jih skušamo zadržati pri nas. V primeru, če odidejo pred obdobjem štirih let, jih zaračunamo polni pavšal za nazaj.”
Po več novinarskih vprašanjih in prijavi Delavske svetovalnice na inšpektorat za delo sta gostinska delavca, namesto 15., 26. februarja plačo le dobila nakazano. Tri mesece po tem, ko je zamenjal službo, pa svoje zadnje plače v Termah Olimia še vedno ni prejel 29-letni natakar, ki se do zdaj še ni medijsko izpostavil. “Tam sem delal eno leto. Delalo se je preveč, plačano je bilo slabo. Na koncu sem dobil nakazano 6 evrov. Delal sem več kot 230 ur. Motivacijo bi predstavljala višja plača, ne pa zaveza, da moram štiri leta delati tukaj.”
“Zakaj delodajalci sploh gredo v take mahinacije, kot je ta pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij? Zakaj ne ponudijo ustrezne plače in ustreznih pogojev? Potem sploh ne bi prišlo do takih zadev. Namesto tega pa izsiljuje delavce tako, da jim visi nad glavo dodatni znesek 75 evrov na mesec. To gre v smeri kršitve ustavne pravice do proste izbire delodajalca.”
– Goran Lukić, Delavska svetovalnica
Lukić meni, da imajo podjetja v obdobju gospodarske rasti in dobičkov podjetja veliko vzvodov za pozitivno motivacijo delavcev. Generalna direktorica direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo Katja Rihar Bajuk pravi, da podjetje lahko vedno določi višjo plačo od minimuma, ki je določen v kolektivni pogodbi. Delavec lahko mesečno dela največ 56 ur tedensko, pri čemer pa mora biti zagotovljen tudi 11 urni počitek.
Evidence delovnega časa naših sogovornikov kažejo na opravljene ure, ki bi jih bilo težko izvesti v okviru zakonskih možnosti za prerazporeditev delovnega časa. Dejansko zakonitost bo preveril inšpektorat.
V takšnih razmerah sta živela delavca v Termah Olimia:
Naša poslušalka se mora z možem in dvema otrokoma v roku 90 dni izseliti iz neprofitnega stanovanja. Javni stanovanjski sklad mestne občine Ljubljana se je namreč odločil za tožbo, kljub temu, da je ob vselitvi plačala 10-odstotno lastno udeležbo, ki nastali dolg močno presega. Zakaj je stanovanjski sklad kljub lastni udeležbi in kljub temu, da je najemnica že poravnala več kot polovico dolga, vztrajal pri tožbi? Sodni stroški so stisko družine, ki je v dolgove zapadla zaradi bolezni, le še povečali. Bo država odpravila sistemske nepravilnosti na področju najema neprofitnih stanovanj?
Kdo je kriv, da podjetja, ki imajo okoljevarstvena dovoljenja za prevzem plastične embalaže, le te ne prevzemajo v zadostni meri? Ker se je v skladiščih komunalnih podjetij nabralo že več kot 4.500 ton plastične embalaže, na tem področju vlada pravi kaos. Komunalni delavci in inšpektorji so nemočni, krivdo za ta kaos prelagajo drug na drugega. Vsi pa so si enotni v tem, da je zakon, ki predpisuje ravnanje s plastičnimi odpadki, slab.
Čeprav center za socialno delo že vrsto let spremlja življenje družine in ve, da nujno potrebuje pomoč, je naša poslušalka, brezposelna samohranilka s tremi otroki, med njimi tudi deklico s težjo obliko cerebralne paralize, letos nenadoma ostala brez vseh oblik socialne pomoči. Je socialni sistem res tako tog, da socialni delavec lahko odloča zgolj tako, kot mu zapoveduje računalniški sistem? Je res edina pot pritožbeni postopek, ki zahteva ne le čas, pač pa tudi precej pravnega znanja pritožnika? Bodo popravki socialne zakonodaje prinesli kaj olajšanja za vse, ki zaradi lastnine doslej niso bili upravičeni do socialne pomoči?
Težave kabelskega sistema v Črnomlju. V Črnomlju ima operater kabelskega omrežja težave, ker ni vključen med dajalce soglasij pred izdajo gradbenega dovoljenja za prenovo ceste. Občina očitke o krivdi zavrača, prav tako Upravna enota in izdelovalec projektne dokumentacije. V kraju Svibnik pri Črnomlju pa imajo zaradi teh težav že slabši sprejem televizijskega signala. Veliko pa je pritožb gledalcev, ki sodelujejo v različnih kvizih TV Golica, gre na račun visokih telefonskih računov. Tržni inšpektorji pravijo, da gre v tem primeru za agresivno in zavajajoče trženje.
Zveza potrošnikov Slovenije ugotavlja, da je stanje na področju varstva potrošnikov v Sloveniji alarmantno. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo lani ni izvedlo načrtovanih javnih razpisov, razpis za Evropski potrošniški center, ki ga je sedem let uspešno vodila ZPS, pa je celo razveljavilo in se v nasprotju z nacionalnim programom samo prijavilo nanj.
Vse več ljudi ne zmore plačevati svojih obveznosti in se znajdejo v primežu izvršb. Banke pri tem zaračunavajo še stroške izvršbe in pogosto posežejo tudi po sredstvih, namenjenih preživetju, kot sta socialna pomoč ali otroški dodatek.
Se še spomnite nekoč ugledne Prešernove družbe? Danes nima niti poštnega predala več, knjige pa prodaja Knjigarna PD. Pri tej je naša poslušalka že aprila lani naročila in plačala nov priročnik o zdravem življenju, ki naj bi izšel kmalu zatem, maja, a ga še vedno ni prejela. Na telefonski številki knjigarne se oglaša le odzivnik. Konec decembra lani so jo iz založbe le poklicali in ji povedali, da mora naročiti še eno knjigo, če želi dobiti že plačano. Pojasnili so ji, da "pač tako v Sloveniji je" ...
Minulo leto smo v oddaji obravnavali široko paleto problemov. Od težav potrošnikov do osebnih stečajev in izbrisov z zavoda za zaposlovanje do tega, da so nekateri otroci v Sloveniji še naprej prisiljeni piti onesnaženo vodo in da voda ni zasebna lastnina. Pri tem smo opozarjali na napake in anomalije, odgovorni pa so nam pri tem postregli z marsikatero obljubo, nas pošiljali ribarit v kalne vode in nas prekinjali med snemanjem. A vprašanja smo postavljali še naprej in tudi letos jih bomo. Še prej pa smo preverili, kako so se razpletle nekatere zgodbe, na katere smo opozorili v letu 2013.
Zakaj prihaja do nerazumnih podražitev in dvojnega zaračunavanja storitev? Raziskujemo primere podražitve omrežnine v Domžalah, dvakratno zaračunavanje storitve pri Telemachu in poračun premije pri Vzajemni.
Saga s prodajo lesnega giganta Novoles se nadaljuje. Nekdanji delavci pa čakajo na oživitev proizvodnje.
Dve leti po podpisu Slovenija še vedno ni ratificirala Konvencije Sveta Evrope o nasilju nad ženskami. Je pa lani s spremembo kazenskega zakonika naredila velik korak nazaj – grožnje se ne preganjajo več po uradni dolžnosti, ampak gre za pregon na zasebno tožbo. Toda grožnje bi morali jemati resno.
Kaj se dogaja v domu, ki je bil ustanovljen z namenom spodbujanja odličnosti, znanosti in pomoči ustanovam.
Nova evropska direktiva čezmejnega zdravljenja v tujini, po kateri si lahko bolniki sami izberejo zdravljenje v katerikoli državi Evropske unije, prinaša marsikatero novost. Ali to pomeni, da je zdaj pot do vseh zdravstvenih storitev lažja? Kdaj je za zdravljenje potrebna odobritev zdravstvene zavarovalnice in v kolikšni višini ta povrne stroške zdravljenja? Odgovarjala je Eva Godina z ZZZS …
Afriški migranti prihajajo v Evropo lačni, žejni in bosi. Izčrpani od dolge poti si lahko oddahnejo, ker niso utonili ali pa že prej omagali v začaranem krogu, v katerem si jih med seboj podajajo tihotapci z ljudmi. Evropska migracijska politika tihotapcem omogoča dvigovanje cen v nebo. Evropska trdnjava si, razen ob največjih tragedijah, zatiska oči pred pravim morjem tragedij ljudi, ki se masovno utapljajo pred našimi skupnimi evropskimi vrati. Zidovi utrdbe Evropske unije so stvar vseh Evropejcev, ne le bruseljskih birokratov.
Pošta, kot smo jo pozanli zadnjih nekaj desetletij, se ruši. Pošta Slovenije je v fazi prestrulturiranja, kar lahko pomeni odpovedi. Nove podružnice pa bodo tudi v trgovinah in lokalih.
... tako bi namreč lahko sklepali glede na dogajanje v izolskem domu upokojencev. V njem že od julija lani bijejo neizprosno bitko za mesto direktorja. Preplet lokalnih, političnih in drugih interesov ustvarja negotovost, ki jo čutijo tako zaposleni kot stanovalci. Člani sveta doma pa opozarjajo na domnevne nepravilnosti pri investicijah, a do danes od vodstva še niso uspeli dobiti dokumentov in pojasnil, ki bi dvome lahko odpravili ali potrdili. Preverili smo tudi, kaj se dogaja v ptujskem domu upokojencev Ptuj. Sin enega od stanovalcev se že leta trudi dokazati, da njegovemu očetu zaračunavajo previsoke zneske ...
Nekatera podjetja svoje izdelke prodajajo tudi na nepošten način. Čedalje bolj zavajajoča je zlasti prodaja po telefonu. Po sledi prodaje mobilnega paketa podjetja Tušmobil je šel Marjan Jerman.
Kriterij najnižje cene pri javnih naročilih večkrat botruje temu, da je izbrana ponudba nižja od tiste, po kateri bi bilo mogoče zakonito poplačati delavce. Ti se, potem ko zahtevajo svoje pravice, soočajo z izsiljevanjem, grožnjami in prevarami.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Neveljaven email naslov
