Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Bodo mladi v Krškem še igrali nogomet?

13.03.2019

Namesto zgodbe o uspehu kluba iz majhnega okolja in zgodbe o mladinski šoli, ki je čislana širom Slovenije, je krški nogomet pretresel boj za prevzem prvoligaša, izplen pa je slabši za vse vpletene.

Namesto zgodbe o uspehu kluba iz majhnega okolja in zgodbe o mladinski šoli, ki je cenjena po vsej Sloveniji, je krški nogomet pretresel boj za prevzem prvoligaša; izkupiček je slabši za vse vpletene

Namesto zgodbe o uspehu, zgodbe o klubu iz majhnega okolja, ki se je prebil in obstal v prvi ligi, in zgodbe o mladinski šoli, ki je cenjena po vsej Sloveniji, je krški nogomet pretresel boj za prevzem prvoligaša, izkupiček pa je slabši za vse vpletene.

Nogometni klub Krško se je pred štirimi leti prvič uvrstil v elitno slovensko ligo in tam vsako leto tudi obstal. Njegova nogometna šola, zdaj NK Posavje Krško, je z modernimi prijemi vzgojila veliko odličnih mladih nogometašev in bila v veliki meri zaslužna za uspeh. Po večini so šole del nogometnih klubov, v Krškem pa sta delovali ločeno, vendar z dogovorom, ki je ustrezal obema stranema.

Razdor je začel nastajati, ko se je klub znašel v finančnih težavah, saj ga je nekdanji vlagatelj JSP sports group tožil za več sto tisoč evrov. Zajeten dolg in manko naložbenega denarja sta povzročila veliko finančno luknjo, ki je zaskrbela tudi vodilne v mladinski šoli. Klub si je hkrati skušal podrediti šolo, oktobra je predlagal novo pogodbo. Sami so želeli določiti vodjo šole in prečrtati člen, ki je šoli dodeljeval namenska sredstva evropske nogometne zveze za mladinski pogon. Zaradi preboja Maribora v ligo prvakov so klubi dobili skoraj šestkrat več takšnih sredstev kot sezono prej – skupaj 207.000 evrov.

“Ta denar je zelo dobrodošel za kritje stroškov oziroma dolgov članske ekipe.” – vodja nogometne šole Rok Zorko

NZS je poskrbela, da se ta denar zares porabi za mladinske šole, saj so klubi na začetku dobili le polovico zneska, drugo polovico pa dobijo šele poleti, ko bodo ustrezno dokazali, da so denar res porabili za mladinski pogon. Vodja šole Rok Zorko se hkrati ni strinjal z vizijo glavnega trenerja Alena Šćulca, ki je, nasprotno kot je bilo vodilo v mladinski šoli, igral zelo v obrambo usmerjen nogomet.

V mladinski šoli so se na koncu odločili, da bodo skušali postaviti novo vodstvo kluba. Potrebovali so dovolj podpore na januarski izredni skupščini, kazalo je, da jim bo uspelo, a so vodilni v klubu tik pred skupščino na hitro sprejeli 31 novih članov. Poteza je bila zakonita, a precej sporna. Politični boj so vodilni v klubu na ta račun dobili, kmalu pa enostransko prekinili pogodbo z mladinsko šolo in izgubili večino otrok in vse trenerje, ki so skrbeli za mladinski pogon. Vseh 21 je zavrnilo ponudbo, da bi sodelovali z NK Krško, tako da je klub moral hitro ukrepati. Od preostalih otrok jih je namreč polovica ostala v mladinskem pogonu, torej NK Posavje Krško, polovica pa je prisiljeno odšla v NK Krško. Razdeljeni so bili glede na starost, mlajši od 12 let so ostali v šoli, starejši pa so bili prisiljeni oditi v klub.

“Tri dni smo imeli krizo, ker je jokal za izgubljenimi trenerji. Novi trenerji so prišli iz Hrvaške, tako da ni razumel navodil, treningi pa so bili monotoni. Po desetih letih mi je prvič rekel, da ne bi rad šel na trening.” – oče enega izmed otrok

Šola je medtem ostala brez stalnega igrišča za trening in brez otrok starejših kategorij. Začenjajo novo, samostojno pot, ki pa bo vse prej kot rožnata.

“Naredili bomo vse, da bodo naši otroci imeli možnost kakovostnega treninga, igrišče bomo sčasoma vsekakor dobili. Starši so nam izkazali zaupanje in mi jim ga bomo vrnili.” Rok Zorko

 


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

Bodo mladi v Krškem še igrali nogomet?

13.03.2019

Namesto zgodbe o uspehu kluba iz majhnega okolja in zgodbe o mladinski šoli, ki je čislana širom Slovenije, je krški nogomet pretresel boj za prevzem prvoligaša, izplen pa je slabši za vse vpletene.

Namesto zgodbe o uspehu kluba iz majhnega okolja in zgodbe o mladinski šoli, ki je cenjena po vsej Sloveniji, je krški nogomet pretresel boj za prevzem prvoligaša; izkupiček je slabši za vse vpletene

Namesto zgodbe o uspehu, zgodbe o klubu iz majhnega okolja, ki se je prebil in obstal v prvi ligi, in zgodbe o mladinski šoli, ki je cenjena po vsej Sloveniji, je krški nogomet pretresel boj za prevzem prvoligaša, izkupiček pa je slabši za vse vpletene.

Nogometni klub Krško se je pred štirimi leti prvič uvrstil v elitno slovensko ligo in tam vsako leto tudi obstal. Njegova nogometna šola, zdaj NK Posavje Krško, je z modernimi prijemi vzgojila veliko odličnih mladih nogometašev in bila v veliki meri zaslužna za uspeh. Po večini so šole del nogometnih klubov, v Krškem pa sta delovali ločeno, vendar z dogovorom, ki je ustrezal obema stranema.

Razdor je začel nastajati, ko se je klub znašel v finančnih težavah, saj ga je nekdanji vlagatelj JSP sports group tožil za več sto tisoč evrov. Zajeten dolg in manko naložbenega denarja sta povzročila veliko finančno luknjo, ki je zaskrbela tudi vodilne v mladinski šoli. Klub si je hkrati skušal podrediti šolo, oktobra je predlagal novo pogodbo. Sami so želeli določiti vodjo šole in prečrtati člen, ki je šoli dodeljeval namenska sredstva evropske nogometne zveze za mladinski pogon. Zaradi preboja Maribora v ligo prvakov so klubi dobili skoraj šestkrat več takšnih sredstev kot sezono prej – skupaj 207.000 evrov.

“Ta denar je zelo dobrodošel za kritje stroškov oziroma dolgov članske ekipe.” – vodja nogometne šole Rok Zorko

NZS je poskrbela, da se ta denar zares porabi za mladinske šole, saj so klubi na začetku dobili le polovico zneska, drugo polovico pa dobijo šele poleti, ko bodo ustrezno dokazali, da so denar res porabili za mladinski pogon. Vodja šole Rok Zorko se hkrati ni strinjal z vizijo glavnega trenerja Alena Šćulca, ki je, nasprotno kot je bilo vodilo v mladinski šoli, igral zelo v obrambo usmerjen nogomet.

V mladinski šoli so se na koncu odločili, da bodo skušali postaviti novo vodstvo kluba. Potrebovali so dovolj podpore na januarski izredni skupščini, kazalo je, da jim bo uspelo, a so vodilni v klubu tik pred skupščino na hitro sprejeli 31 novih članov. Poteza je bila zakonita, a precej sporna. Politični boj so vodilni v klubu na ta račun dobili, kmalu pa enostransko prekinili pogodbo z mladinsko šolo in izgubili večino otrok in vse trenerje, ki so skrbeli za mladinski pogon. Vseh 21 je zavrnilo ponudbo, da bi sodelovali z NK Krško, tako da je klub moral hitro ukrepati. Od preostalih otrok jih je namreč polovica ostala v mladinskem pogonu, torej NK Posavje Krško, polovica pa je prisiljeno odšla v NK Krško. Razdeljeni so bili glede na starost, mlajši od 12 let so ostali v šoli, starejši pa so bili prisiljeni oditi v klub.

“Tri dni smo imeli krizo, ker je jokal za izgubljenimi trenerji. Novi trenerji so prišli iz Hrvaške, tako da ni razumel navodil, treningi pa so bili monotoni. Po desetih letih mi je prvič rekel, da ne bi rad šel na trening.” – oče enega izmed otrok

Šola je medtem ostala brez stalnega igrišča za trening in brez otrok starejših kategorij. Začenjajo novo, samostojno pot, ki pa bo vse prej kot rožnata.

“Naredili bomo vse, da bodo naši otroci imeli možnost kakovostnega treninga, igrišče bomo sčasoma vsekakor dobili. Starši so nam izkazali zaupanje in mi jim ga bomo vrnili.” Rok Zorko

 


13.05.2015

Soline

Neizbežno je, da bo privatizacijski val kmalu ujel tudi Telekom, z njim pa še hčerinsko podjetje Soline, ki kot koncesionar že 13 let zgledno skrbi za krajinski park Sečoveljske soline. Ko je bila v državi sprejeta odločitev o prodaji Telekoma, se nihče ni vprašal, kakšna usoda lahko zaradi novega lastnika čaka park. Država bo sicer ostala lastnica, a koncesijo za upravljanje bo z nakupom Telekoma dobil nov kupec. Kaj se bo zgodilo, če ne bo imel pravega odnosa do nedobičkonosnih in izjemno občutljivih solin, in kaj če mu država ne bo gledala pod prste? To ne skrbi samo tamkajšnjih prebivalcev, temveč vso slovensko javnost. Pa je skrb upravičena?


06.05.2015

Je občina Grosuplje gradila pošteno?

Po dolgih letih čakanja so tudi vaščani Tlak pri Šmarju Sap ali, če hočete na obrobju Ljubljane, dočakali izgradnjo glavnega kanalizacijskega voda. Iz občine Grosuplje so tako prejeli obvestilo o postopkih priključitve obstoječe stavbe na javno kanalizacijsko omrežje ter seveda odločbo o višini komunalnega prispevka za priključitev.


29.04.2015

Turizem v gorah

Osvajanje in obisk gora so priljubljena rekreacija številnih alpinistov, planincev in turnih smučarjev. Zahtevne, tudi plezalne ture in turno smučanje pa vodijo gorski vodniki, ki so povezani v Združenje slovenskih gorskih vodnikov.


29.04.2015

Turizem v gorah

Osvajanje in obisk gora so priljubljena rekreacija številnih alpinistov, planincev in turnih smučarjev. Zahtevne, tudi plezalne ture in turno smučanje pa vodijo gorski vodniki, ki so povezani v Združenje slovenskih gorskih vodnikov.


22.04.2015

Plaz grozi Gradišču

Na Gradišču nad Prvačino zaradi plazenja tal že več kot desetletje živijo v nenehnem strahu in negotovosti. Država, ki bi morala poskrbeti za sanacijo tega plazu velikega obsega, je sicer poskrbela za podporni zid, ki je nekoliko omilil drsenje zemljine, toda dela ostajajo nedokončana, pa tudi postavljene zaščite nihče ne vzdržuje.


15.04.2015

Spomenik Marca Pola v Ljubljani

Nekateri tuji turistični vodniki turistom v Ljubljani razlagajo, da je Narodna univerzitetna knjižnica zaradi značilne rdeče opeke zadnji ostanek komunistične arhitekture. Smo ena redkih držav, ki ima na glavnem trgu prestolnice spomenik pesniku, nekateri vodniki brez licence pa prosto po Prešernu pojasnjujejo, da gre za spomenik Marcu Polu. Turistična sezona se je že začela, samo v Ljubljani so marca zabeležili 23 odstotkov več nočitev kot v enakem mesecu lani. Ob vse večjem številu turistov pa narašča tudi število turističnih vodnikov iz tujine, ki brez vseh licenc turistom razkazujejo slovenske znamenitosti. Zakaj za tuje turistične vodnike veljajo drugačna pravila kot lokalne? Kdo je lahko turistični vodnik in kdo ne in zakaj sami sebi strižemo krila na področju turizma?


08.04.2015

Sklad kmetijskih zemljišč in menjava vinjete

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je v letu 2014 v zakup in najem oddal skupno 54 803 hektarjev zemljišč in s tem ustvaril dobrih 7 milijonov in pol evrov prihodka. Če bi sodili samo po številkah, pobranih najemninah, bi lahko sklepali, da je sklad dober gospodar. A ni čisto tako: veliko zemljišč, s katerim upravlja sklad je zaraščenih, na mnogih stojijo počitniške prikolice, hiške in podobni objekti. Da nimajo pravega nadzora nad premoženjem pa priča tudi podatek, da je na enem od prvovrstnih kmetijskih zemljišč celo deponija gradbenega materiala. izvedeli pa ste tudi, kako do nadomestne vinjete, če sami zamenjate razbito vetrobransko steklo na avtomobilu. Je dovolj račun za vinjeto ali res potrebujemo še račun za zamenjavo vetrobranskega stekla?


01.04.2015

Slaba oskrba

Vsak si želi stara leta preživeti kar najlepše in v miru. Mnogi se zato odločijo za doživljenjsko oskrbo in na tistega, ki je pripravljen skrbeti zanje, prepišejo svoje premoženje. Naša poslušalka, devetdeset letna gospa, je storila prav to, a ker z oskrbo ni bila zadovoljna je hotela pogodbo preklicati. A ker pogodba ni bila natančno in jasno zapisana je ostala brez vsega.


25.03.2015

Uničeni spomeniki kot posel

Uspešnost varstva kulturne dediščine lahko presojamo tudi po številu uničenih spomenikov in zgrešenih rešitev. Strokovnjaki opozarjajo, da način organizacije spomeniško-varstvene službe pri nas omogoča nepregledno delovanje in da se je strokovnost pogosto popolnoma umaknila poslu. V oddaji Kje pa vas čevelj žuli boste izvedeli tudi, koliko zaposlenih Zavoda za varstvo kulturne dediščine ima popoldanski s. p. in zakaj se to vodstvu zavoda ne zdi problematično.


11.03.2015

ISDN

Zveza potrošnikov Slovenije je Telekom Slovenije pozvala, naj naročnikom vrne nesporni del škode, ki jo je povzročil z vsiljevanjem storitve ISDN, in najpozneje do 10. marca poda javni odgovor. Toda Telekom se za pozive ne zmeni in izkorišča vse pravne možnosti. Bodo kljub ugotovitvi Javne agencije za varstvo konkurence in potrditvi upravnega sodišča, da je Telekom zlorabljal prevladujoči položaj, odškodninski zahtevki zastarali, tako kot je že zastaral rok za izrek globe?


11.03.2015

ISDN

Zveza potrošnikov Slovenije je Telekom Slovenije pozvala, naj naročnikom vrne nesporni del škode, ki jo je povzročil z vsiljevanjem storitve ISDN, in najpozneje do 10. marca poda javni odgovor. Toda Telekom se za pozive ne zmeni in izkorišča vse pravne možnosti. Bodo kljub ugotovitvi Javne agencije za varstvo konkurence in potrditvi upravnega sodišča, da je Telekom zlorabljal prevladujoči položaj, odškodninski zahtevki zastarali, tako kot je že zastaral rok za izrek globe?


04.03.2015

Uvedba socialnih računov?

Znova opozarjamo na etično sporno početje bank


25.02.2015

Goljufiva posojila zasebnih posojilnic

Žrtve so največkrat posojilojemalci z nizkimi prihodki, ki jih banke zavrnejo, posojilo pa vsemu navkljub nujno potrebujejo. Posojilodajalci jim zaračunavajo oderuške obresti, velike stroške odobritve in na pogodbah navajajo večkratnike dejanskih posojil. V zadnjem letu je policija zabeležila kar 700 takšnih primerov. Mnogi so na ta način ostali brez hiše ali stanovanja.


18.02.2015

Fracking v Petišovcih

Pretekli teden je v Lendavi potekala javna tribuna Ustavimo fracking v Petišovcih. Pobudniki so zaskrbljeni zaradi postopka izdaje okoljevarstvenega soglasja za novo centralno plinsko postajo v Petišovcih. Ta naj bi predelovala plin, ki bi ga pridobivali s postopki fracking na petišovskem plinskem polju. Javnim ustanovam in vlagateljem vloge med drugim očitajo netransparentno informiranje in zahtevajo sprejetje posebne zakonodaje o frackingu.


11.02.2015

Coworking v težavah

Kakšna je strategija države do centrov sodela oziroma coworkinga? Na eni strani je finančno spodbudila odprtje novega coworking centra v Mariboru, kjer je že pred te obstajala dobro delujoča coworking skupnost, na drugi pa je negativno odgovorila na prošnjo ljubljanskega kreativnega centra Poligon, ki se zaradi visokih stroškov borijo za preživetje – še več, odgovorili so, naj se prijavljajo na razpise, ki pa jih za zdaj ni bilo. Bo država coworkingom priskočila na pomoč ali dopustila uničenje dobre prakse pomoči samozaposlenim?


04.02.2015

Vetrne elektrarne

Lani so po svetu v vetrne elektrarne investirali 100 milijard dolarjev. Če bi glede na število prebivalcev v vetrnice podobno vlagali tudi v Sloveniji, bi morali vanje vložiti okrog 30 milijonov. Toda, tako kot na področju sončnih elektrarn, v letu 2014 investicij nismo imeli. Na zemljevidu vetrnih elektrarn v Evropi predstavljamo belo liso. Po nekaterih ocenah bi pri nas lahko postavili več sto vetrnic, vendar tega ne počnemo. Najprej zaradi ptic, zdaj pa zaradi hrupa in strahu pred vplivi na zdravje.


28.01.2015

Stroški ogrevanja in sumljivi delodajalci

O visokih zneskih na položnicah za ogrevanje pri zaprtih radiatorjih v Mariboru, odovarjamo pa tudi na vprašanje, kaj storiti, če vas Zavod za zaposlovanje napoti na sumljivo podjetje.


21.01.2015

Nepravilnosti v Klubu zdravljenih alkoholikov Tolmin

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


14.01.2015

Nepravilnosti v ptujskem upokojenskem domu

Po 25-ih letih so se v začetku decembra zgodile spremembe na čelu ptujskega doma za upokojence. Dolgoletno direktorico Kristino Dokl je ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak razrešila s položaja, novi svet zavoda pa je na to mesto imenoval Jožico Šemnički. Čeprav je ta v prvem mesecu glavnino svojega delovanja usmerila v normalizacijo razmer v dom, pa na dan prihajajo tudi podrobnosti zapuščine Kristine Dokl. Med bolj presenetljivimi je 11,5 milijona evrov presežka v poslovanju, kar je za javni neprofitni zavod izjemno visoka številka. Ali je bil ta presežek ustvarjen na zakonit način?


07.01.2015

Spet gradnja na poplavnem območju

Vlagatelj na Drenovem Griču ni dobil gradbenega dovoljenja za naselje vrstnih hiš na poplavnem območju. Občina Vrhnika meni, da bi z graditvijo 78 vrstnih hiš drastično poslabšal poplavno stanje na obstoječih, pozidanih zemljiščih in s tem ogrozil življenja in premoženje v naselju. Toda upravno sodišče je ugotovilo nezakonitost alineje člena občinskega akta, zato je zadevo vrnilo v postopek upravni enoti, ki pa pri odločanju ne bo smela upoštevati negativne odločbe za izdajo vodnega soglasja, saj je ARSO ni izdal v predpisanem roku.


Stran 14 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov