Namesto zgodbe o uspehu kluba iz majhnega okolja in zgodbe o mladinski šoli, ki je čislana širom Slovenije, je krški nogomet pretresel boj za prevzem prvoligaša, izplen pa je slabši za vse vpletene.

Namesto zgodbe o uspehu kluba iz majhnega okolja in zgodbe o mladinski šoli, ki je cenjena po vsej Sloveniji, je krški nogomet pretresel boj za prevzem prvoligaša; izkupiček je slabši za vse vpletene

Namesto zgodbe o uspehu, zgodbe o klubu iz majhnega okolja, ki se je prebil in obstal v prvi ligi, in zgodbe o mladinski šoli, ki je cenjena po vsej Sloveniji, je krški nogomet pretresel boj za prevzem prvoligaša, izkupiček pa je slabši za vse vpletene.

Nogometni klub Krško se je pred štirimi leti prvič uvrstil v elitno slovensko ligo in tam vsako leto tudi obstal. Njegova nogometna šola, zdaj NK Posavje Krško, je z modernimi prijemi vzgojila veliko odličnih mladih nogometašev in bila v veliki meri zaslužna za uspeh. Po večini so šole del nogometnih klubov, v Krškem pa sta delovali ločeno, vendar z dogovorom, ki je ustrezal obema stranema.

Razdor je začel nastajati, ko se je klub znašel v finančnih težavah, saj ga je nekdanji vlagatelj JSP sports group tožil za več sto tisoč evrov. Zajeten dolg in manko naložbenega denarja sta povzročila veliko finančno luknjo, ki je zaskrbela tudi vodilne v mladinski šoli. Klub si je hkrati skušal podrediti šolo, oktobra je predlagal novo pogodbo. Sami so želeli določiti vodjo šole in prečrtati člen, ki je šoli dodeljeval namenska sredstva evropske nogometne zveze za mladinski pogon. Zaradi preboja Maribora v ligo prvakov so klubi dobili skoraj šestkrat več takšnih sredstev kot sezono prej – skupaj 207.000 evrov.

“Ta denar je zelo dobrodošel za kritje stroškov oziroma dolgov članske ekipe.” – vodja nogometne šole Rok Zorko

NZS je poskrbela, da se ta denar zares porabi za mladinske šole, saj so klubi na začetku dobili le polovico zneska, drugo polovico pa dobijo šele poleti, ko bodo ustrezno dokazali, da so denar res porabili za mladinski pogon. Vodja šole Rok Zorko se hkrati ni strinjal z vizijo glavnega trenerja Alena Šćulca, ki je, nasprotno kot je bilo vodilo v mladinski šoli, igral zelo v obrambo usmerjen nogomet.

V mladinski šoli so se na koncu odločili, da bodo skušali postaviti novo vodstvo kluba. Potrebovali so dovolj podpore na januarski izredni skupščini, kazalo je, da jim bo uspelo, a so vodilni v klubu tik pred skupščino na hitro sprejeli 31 novih članov. Poteza je bila zakonita, a precej sporna. Politični boj so vodilni v klubu na ta račun dobili, kmalu pa enostransko prekinili pogodbo z mladinsko šolo in izgubili večino otrok in vse trenerje, ki so skrbeli za mladinski pogon. Vseh 21 je zavrnilo ponudbo, da bi sodelovali z NK Krško, tako da je klub moral hitro ukrepati. Od preostalih otrok jih je namreč polovica ostala v mladinskem pogonu, torej NK Posavje Krško, polovica pa je prisiljeno odšla v NK Krško. Razdeljeni so bili glede na starost, mlajši od 12 let so ostali v šoli, starejši pa so bili prisiljeni oditi v klub.

“Tri dni smo imeli krizo, ker je jokal za izgubljenimi trenerji. Novi trenerji so prišli iz Hrvaške, tako da ni razumel navodil, treningi pa so bili monotoni. Po desetih letih mi je prvič rekel, da ne bi rad šel na trening.” – oče enega izmed otrok

Šola je medtem ostala brez stalnega igrišča za trening in brez otrok starejših kategorij. Začenjajo novo, samostojno pot, ki pa bo vse prej kot rožnata.

“Naredili bomo vse, da bodo naši otroci imeli možnost kakovostnega treninga, igrišče bomo sčasoma vsekakor dobili. Starši so nam izkazali zaupanje in mi jim ga bomo vrnili.” – Rok Zorko