Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Bodo mladi v Krškem še igrali nogomet?

13.03.2019

Namesto zgodbe o uspehu kluba iz majhnega okolja in zgodbe o mladinski šoli, ki je čislana širom Slovenije, je krški nogomet pretresel boj za prevzem prvoligaša, izplen pa je slabši za vse vpletene.

Namesto zgodbe o uspehu kluba iz majhnega okolja in zgodbe o mladinski šoli, ki je cenjena po vsej Sloveniji, je krški nogomet pretresel boj za prevzem prvoligaša; izkupiček je slabši za vse vpletene

Namesto zgodbe o uspehu, zgodbe o klubu iz majhnega okolja, ki se je prebil in obstal v prvi ligi, in zgodbe o mladinski šoli, ki je cenjena po vsej Sloveniji, je krški nogomet pretresel boj za prevzem prvoligaša, izkupiček pa je slabši za vse vpletene.

Nogometni klub Krško se je pred štirimi leti prvič uvrstil v elitno slovensko ligo in tam vsako leto tudi obstal. Njegova nogometna šola, zdaj NK Posavje Krško, je z modernimi prijemi vzgojila veliko odličnih mladih nogometašev in bila v veliki meri zaslužna za uspeh. Po večini so šole del nogometnih klubov, v Krškem pa sta delovali ločeno, vendar z dogovorom, ki je ustrezal obema stranema.

Razdor je začel nastajati, ko se je klub znašel v finančnih težavah, saj ga je nekdanji vlagatelj JSP sports group tožil za več sto tisoč evrov. Zajeten dolg in manko naložbenega denarja sta povzročila veliko finančno luknjo, ki je zaskrbela tudi vodilne v mladinski šoli. Klub si je hkrati skušal podrediti šolo, oktobra je predlagal novo pogodbo. Sami so želeli določiti vodjo šole in prečrtati člen, ki je šoli dodeljeval namenska sredstva evropske nogometne zveze za mladinski pogon. Zaradi preboja Maribora v ligo prvakov so klubi dobili skoraj šestkrat več takšnih sredstev kot sezono prej – skupaj 207.000 evrov.

“Ta denar je zelo dobrodošel za kritje stroškov oziroma dolgov članske ekipe.” – vodja nogometne šole Rok Zorko

NZS je poskrbela, da se ta denar zares porabi za mladinske šole, saj so klubi na začetku dobili le polovico zneska, drugo polovico pa dobijo šele poleti, ko bodo ustrezno dokazali, da so denar res porabili za mladinski pogon. Vodja šole Rok Zorko se hkrati ni strinjal z vizijo glavnega trenerja Alena Šćulca, ki je, nasprotno kot je bilo vodilo v mladinski šoli, igral zelo v obrambo usmerjen nogomet.

V mladinski šoli so se na koncu odločili, da bodo skušali postaviti novo vodstvo kluba. Potrebovali so dovolj podpore na januarski izredni skupščini, kazalo je, da jim bo uspelo, a so vodilni v klubu tik pred skupščino na hitro sprejeli 31 novih članov. Poteza je bila zakonita, a precej sporna. Politični boj so vodilni v klubu na ta račun dobili, kmalu pa enostransko prekinili pogodbo z mladinsko šolo in izgubili večino otrok in vse trenerje, ki so skrbeli za mladinski pogon. Vseh 21 je zavrnilo ponudbo, da bi sodelovali z NK Krško, tako da je klub moral hitro ukrepati. Od preostalih otrok jih je namreč polovica ostala v mladinskem pogonu, torej NK Posavje Krško, polovica pa je prisiljeno odšla v NK Krško. Razdeljeni so bili glede na starost, mlajši od 12 let so ostali v šoli, starejši pa so bili prisiljeni oditi v klub.

“Tri dni smo imeli krizo, ker je jokal za izgubljenimi trenerji. Novi trenerji so prišli iz Hrvaške, tako da ni razumel navodil, treningi pa so bili monotoni. Po desetih letih mi je prvič rekel, da ne bi rad šel na trening.” – oče enega izmed otrok

Šola je medtem ostala brez stalnega igrišča za trening in brez otrok starejših kategorij. Začenjajo novo, samostojno pot, ki pa bo vse prej kot rožnata.

“Naredili bomo vse, da bodo naši otroci imeli možnost kakovostnega treninga, igrišče bomo sčasoma vsekakor dobili. Starši so nam izkazali zaupanje in mi jim ga bomo vrnili.” Rok Zorko

 


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

Bodo mladi v Krškem še igrali nogomet?

13.03.2019

Namesto zgodbe o uspehu kluba iz majhnega okolja in zgodbe o mladinski šoli, ki je čislana širom Slovenije, je krški nogomet pretresel boj za prevzem prvoligaša, izplen pa je slabši za vse vpletene.

Namesto zgodbe o uspehu kluba iz majhnega okolja in zgodbe o mladinski šoli, ki je cenjena po vsej Sloveniji, je krški nogomet pretresel boj za prevzem prvoligaša; izkupiček je slabši za vse vpletene

Namesto zgodbe o uspehu, zgodbe o klubu iz majhnega okolja, ki se je prebil in obstal v prvi ligi, in zgodbe o mladinski šoli, ki je cenjena po vsej Sloveniji, je krški nogomet pretresel boj za prevzem prvoligaša, izkupiček pa je slabši za vse vpletene.

Nogometni klub Krško se je pred štirimi leti prvič uvrstil v elitno slovensko ligo in tam vsako leto tudi obstal. Njegova nogometna šola, zdaj NK Posavje Krško, je z modernimi prijemi vzgojila veliko odličnih mladih nogometašev in bila v veliki meri zaslužna za uspeh. Po večini so šole del nogometnih klubov, v Krškem pa sta delovali ločeno, vendar z dogovorom, ki je ustrezal obema stranema.

Razdor je začel nastajati, ko se je klub znašel v finančnih težavah, saj ga je nekdanji vlagatelj JSP sports group tožil za več sto tisoč evrov. Zajeten dolg in manko naložbenega denarja sta povzročila veliko finančno luknjo, ki je zaskrbela tudi vodilne v mladinski šoli. Klub si je hkrati skušal podrediti šolo, oktobra je predlagal novo pogodbo. Sami so želeli določiti vodjo šole in prečrtati člen, ki je šoli dodeljeval namenska sredstva evropske nogometne zveze za mladinski pogon. Zaradi preboja Maribora v ligo prvakov so klubi dobili skoraj šestkrat več takšnih sredstev kot sezono prej – skupaj 207.000 evrov.

“Ta denar je zelo dobrodošel za kritje stroškov oziroma dolgov članske ekipe.” – vodja nogometne šole Rok Zorko

NZS je poskrbela, da se ta denar zares porabi za mladinske šole, saj so klubi na začetku dobili le polovico zneska, drugo polovico pa dobijo šele poleti, ko bodo ustrezno dokazali, da so denar res porabili za mladinski pogon. Vodja šole Rok Zorko se hkrati ni strinjal z vizijo glavnega trenerja Alena Šćulca, ki je, nasprotno kot je bilo vodilo v mladinski šoli, igral zelo v obrambo usmerjen nogomet.

V mladinski šoli so se na koncu odločili, da bodo skušali postaviti novo vodstvo kluba. Potrebovali so dovolj podpore na januarski izredni skupščini, kazalo je, da jim bo uspelo, a so vodilni v klubu tik pred skupščino na hitro sprejeli 31 novih članov. Poteza je bila zakonita, a precej sporna. Politični boj so vodilni v klubu na ta račun dobili, kmalu pa enostransko prekinili pogodbo z mladinsko šolo in izgubili večino otrok in vse trenerje, ki so skrbeli za mladinski pogon. Vseh 21 je zavrnilo ponudbo, da bi sodelovali z NK Krško, tako da je klub moral hitro ukrepati. Od preostalih otrok jih je namreč polovica ostala v mladinskem pogonu, torej NK Posavje Krško, polovica pa je prisiljeno odšla v NK Krško. Razdeljeni so bili glede na starost, mlajši od 12 let so ostali v šoli, starejši pa so bili prisiljeni oditi v klub.

“Tri dni smo imeli krizo, ker je jokal za izgubljenimi trenerji. Novi trenerji so prišli iz Hrvaške, tako da ni razumel navodil, treningi pa so bili monotoni. Po desetih letih mi je prvič rekel, da ne bi rad šel na trening.” – oče enega izmed otrok

Šola je medtem ostala brez stalnega igrišča za trening in brez otrok starejših kategorij. Začenjajo novo, samostojno pot, ki pa bo vse prej kot rožnata.

“Naredili bomo vse, da bodo naši otroci imeli možnost kakovostnega treninga, igrišče bomo sčasoma vsekakor dobili. Starši so nam izkazali zaupanje in mi jim ga bomo vrnili.” Rok Zorko

 


20.08.2014

Životarjenje turističnih agencij?

Turistične agencije so že pred krizo doživljale korenite spremembe na trgu, saj vse več ljudi zaradi razvejanih možnosti spletnih rezervacij in plačil potuje v lastni organizaciji. Nekatere agencije so se prilagodile, nekaj jih je tudi propadlo, veliko jih životari. Kaj se dogaja s slovenskimi turističnimi agencijami v teh težkih razmerah, kako poslujejo, predvsem pa, kakšne so njihove storitve?


13.08.2014

Čigavo sadje in zelenjavo jedo otroci v naših šolah in vrtcih?

Kar 67 % melon, 60 % hrušk in 29 % jabolk, ki so jih inšpektorji pregledali v šolah in vrtcih, ni označenih v skladu s predpisi, nepravilnosti so tudi pri navajanju porekla sadja. Pisal nam je sadjar, ki se sprašuje, zakaj naši otroci v šolah in vrtcih jedo tuja jabolka, pri katerih ni jasno, od kod izvirajo, nimajo certifikata in so škropljena s sredstvi, ki v Sloveniji sploh niso dovoljena, medtem ko slovenska jabolka pogosto končajo tudi na deponiji. Po drugi strani pa se v vrtcih se sprašujejo zakaj, saj menda nekateri naši sadjarji sadje raje zavržejo, kot da bi ga ponudili po sprejemljivi ceni.


06.08.2014

Poplave v Podravju in Natura 2000

Poplavljanje potokov v spodnjem Podravju je stalnica vsakega leta; zalite ceste, hiše in polja pa so po mnenju mnogih predvsem posledica slabega vzdrževanja potokov in zaraščenosti, zaradi katere se struge prehitro napolnijo. Domačini in številni župani so prepričani, da so za takšno stanje odgovorni predvsem okoljevarstveniki in območje Nature 2000. Ti pa pogrešajo aktivnejšo vlogo države in lokalnih skupnosti pri iskanju rešitev. A kje najti denar?


30.07.2014

Malo denarja za programe, kako postaviti za zidove?

V Sloveniji imamo številne nevladne organizacije in humanitarna društva, ki izvajajo odlične programe dela. Slednji so preko razpisov financirani na državni in lokalni ravni, a kaj ko to ni dovolj. Nevladne in humanitarne organizacije za svoj obstoj potrebujejo tudi kritje delovnih stroškov, to so lahko investicijski stroški, ki na primer nastanejo pri določenih obnovah in selitvah) ali pa operativni stroški (kateri krijejo stroške najemnine, elektrike, vode ipd.). Na primeru Slovenske filantropije smo preverjali kako.


23.07.2014

Hujšanje prek spleta

Do čudežnih izdelkov za hujšanje nas loči le nekaj klikov, kdo pa je tisti, ki zagotavlja, da je tovrsten nakup varen in obljubo v primeru nedelovanju tudi izpolni?


16.07.2014

Upravljanje z objektom v Domžalah

Za upravljanje s poslovno-stanovanjskim objektom SPB-1 v Domžalah se borita dve podjetji, ki sta registrirani za upravljanje z objekti. Podjetje Aktiva ima z lastniki sklenjeno pogodbo o upravljanju že od leta 2004, sedaj pa se je precej njih odločilo za sklenitev pogodbe s podjetjem SPL iz Ljubljane.


18.06.2014

Zastarela Stara Gora

Oddelek invalidne mladine v Stari Gori, ki je v sklopu Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica, je prvenstveno namenjen zdravljenju otrok, ki imajo hude nevrološke pa tudi druge telesne okvare. Čeprav oddelek velja za strokovno uspešnega, pa so precej manj uspešni v želji po novih prostorih, v katerih bivajo otroci.


11.06.2014

Prijava kršitve ali služba?

Skupina varnostnikov je zaradi številnih kršitev pravic v podjetju odšla na inšpektorat za delo. Inšpektorica jim je povedala, da če bodo dali prijavo, lahko računajo na to, da bodo čez mesec dni ostali brez službe. Po takšnem nasvetu so delavci raje ostali tiho. Zakaj ni dobro molčati, na kakšen način je mogoče ukrepati in kako se morajo odzvati inšpektorji, smo vprašali glavno inšpektorico za delo RS Natašo Trček in prof. dr. Barbaro Kresal s FSD in EF v Ljubljani.


04.06.2014

Mobing v Slovenski vojski?

Zaradi mobinga predpostavljenih v Slovenski vojski je vodja mobilnega biološkega laboratorija psihično zbolel, nato pa je izgubil še službo. Zakaj velika večina žrtev mobinga o tem ne upa spregovoriti javno in na glas?


28.05.2014

Množično predpisovanje antidepresivov

Poraba antidepresivov se je v zadnjih desetih letih več kot podvojila. Samo lani smo Slovenci zaužili kar 1.400.000 škatlic antidepresivov. Lahko vzroke iščemo le v krizi?


21.05.2014

Žrtve nasilja tudi žrtve sistema

V strahu za življenje je morala naša poslušalka skupaj z otrokom pred nasilnim in nepredvidljivim nekdanjim partnerjem pobegniti v varno hišo povsem na drug konec Slovenije. In naletela na zelo togo zakonodajo.


14.05.2014

Aha Mura spet pred stečajem?

Tisoč 200 delavcev Aha Mure s strahom pričakuje petek, ko bodo izvedeli, ali bodo morali spet na zavod za zaposlovanje.


07.05.2014

Zakaj DURS pet mesecev ni zaznal plačila?

Sin poslušalke je prejel dohodninsko odločbo, da davčni upravi dolguje 300 evrov.


30.04.2014

Sindikati se bodo morali prilagoditi zahtevam časa in potrebam delavcev

Delavce tarejo kriza, slabe plače, negotove gospodarske razmere, spremembe na trgu dela, tudi slabe izkušnje z neodgovornimi delodajalci. Vse več je poklicev in dejavnosti, ki nimajo svojih sindikatov, oblike zaposlovanja se spreminjajo, veliko je prekernih delavcev in samozaposlenih, v procesih globalizacije delovna sila migrira in sindikalno ni primerno organizirana. Kako sindikati sledijo vsemu temu s svojo organiziranostjo in načinom dela?


23.04.2014

Nezakoniti sodni vročevalci

Na spisku pooblaščenih sodnih vročevalcev je kar 25 takšnih, ki tega dela ne bi smeli opravljati, sodišča pa kljub temu strogo upoštevajo omenjeni spisek, ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje. Nekateri vročevalci tako za slovenska sodišča delajo na črno. Na Ministrstvu za pravosodje pravijo, da so s tem seznanjeni, a za ukrepanje nimajo zakonske podlage.


16.04.2014

Gradnja ptujske šole stoji

Septembra se je začela gradnja ptujske šole za otroke s posebnimi potrebami, zaradi pomanjkanja denarja dela stojijo. Župani bodo o tem odločali jutri, a dogovora očitno ne bo.


09.04.2014

Je letnik izdelave vozila res nepomemben?

Naš poslušalec se je odločil kupiti avto na podlagi spletnega oglasa. Izbral je vozilo letnik 2007, a se je pri zavarovanju vozila izkazalo, da gre za leto starejše vozilo. Kasneje pa se je na pooblaščenem servisu izkazalo, da gre v resnici za vozilo letnika 2004.


02.04.2014

Postopki za posvojitev in reorganizacija Centrov za socialno delo

Zadnja leta se pri nas spet povečuje število posvojenih otrok, potem ko se je z osamosvojitvijo Slovenije zmanjšala možnost za posvojitev otrok iz držav, nastalih na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Še vedno pa je vrsta kandidatov za posvojitev pri nas daljša kot je otrok, ki jih je mogoče posvojiti.


26.03.2014

Zaradi ribogojnice občasno suha struga potoka

Vaščani vasi Ribjek pri Osilnici se pritožujejo zaradi zasebne ribogojnice. Lastnik namreč ob manjšem pritoku vodo preusmeri v bazene z ribami, zato je del potočne struge suh, kar je v nasprotju z vodovarstvenim in uporabnim dovoljenjem za ribogojnico.


26.03.2014

Zaradi ribogojnice občasno suha struga potoka

Vaščani vasi Ribjek pri Osilnici se pritožujejo zaradi zasebne ribogojnice. Lastnik namreč ob manjšem pritoku vodo preusmeri v bazene z ribami, zato je del potočne struge suh, kar je v nasprotju z vodovarstvenim in uporabnim dovoljenjem za ribogojnico.


Stran 16 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov