Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Od delitvene ekonomije do platformnega kapitalizma

21.08.2019

Kako je spletna platforma za najem počitniških namestitev Airbnb posegla v slovenski nepremičninski trg in kako vpliva na življenje domačinov?

Kako je spletna platforma za najem počitniških namestitev Airbnb posegla v slovenski nepremičninski trg in kako vpliva na življenje domačinov?

Ljubljana je še pred desetimi leti veljala za zaspano mesto, ki ga je potrebno oživiti. Oživljanje je bilo uspešno, turistične ponudbe v mestu mrgoli in sploh v poletnih mesecih v središču mesta vedno težje srečaš domačine.

“Bili smo tako uspešni da se zadnjih nekaj let pojavljajo kritike, da je Ljubljana preveč živa, preveč napolnjena s turisti.” Aidan Cerar, urbani sociolog

Statistični urad Republike Slovenije poroča, da nas je julija letos obiskalo 13 odstotkov več turistov kot junija lani, Banka Slovenije pa sporoča, da je Slovenija v prvem polletju beležila 1,16 milijarde evrov prilivov od izvoza potovanj, kar je skoraj pet odstotkov več kot v prvi polovici lanskega leta. Da je turistična panoga pri nas v vzponu, že dolgo ni več skrivnost. Turizem pa s seboj prinaša tudi posledice, v zadnjem času so najbolj opazne na področju razpoložljivosti stanovanj v turistično zanimivejših mestih. Lastniki stanovanj se vedno raje odločajo za kratkotrajno oddajanje stanovanj preko spletnih platform kot je Airbnb, s tem pa stanovanja izginjajo iz najemniškega trga. Nekateri lastniki stanovanja preko platforme oddajajo tudi samo čez poletje in iz njih izselijo študente in druge najemojemalce.

“Na koncu je prišlo do tega, da se je pojavila situacija, ko ni bilo na voljo toliko stanovanj. Ko misliš, da se bodo študentje in vsi ostali izselili, pridejo turisti. Lastniki in najemodajalci so ugotovili, da je to takrat zelo dober posel za njih.” študentka Nika

Kratkoročno oddajanje stanovanj v turistične namene brez dvoma spreminja najemniški trg v Sloveniji, na portalu Airbnb pa smo v začetku tega tedna zasledili celo sobo v študentskem domu IV. v Rožni dolini, ki sodi pod okrilje javnega zavoda Študentski dom Ljubljana in naj bi mladim med študijem omogočal ugodnejše bivanje. Ekonomska stanarina za mesec avgust za študenta znaša nekaj čez 56 €, torej 112 € za celo sobo, za nočitev prek Airbnb za dve osebi pa cena znaša odšteli 45 €.

Pravo regulacijo oddajanje preko portala Airbnb še vedno čakamo, se pa že sedaj sankcionira nezakonito oddajanje. Kljub visokim globam, ki znašajo od 400 do 30.000 €, se še vedno veliko ponudnikov odloči za oddajanje na črno. Airbnb je bil v osnovi dobra stvar, na začetkih nismo mogli predvidevati, da bo platforma še dodatno vzpodbudila stanovanjsko problematiko v Sloveniji.

“Količina stanovanj, ki je bila na trgu za dolgoročni najem, se je zmanjšala, ker se je na drugi strani del teh stanovanj preselil na turistični trg in se začel oddajati turistom. Poznamo različne primere, predvsem se veliko omenja velika mesta kot sta Barcelona in Amsterdam, vendar tudi v manjših mestih kot je Ljubljana to postaja težava in ljudje to zaznavajo kot težavo, da težje najamejo stanovanje.” Aidan Cerar, urbani sociolog

Alternative najemu počitniške namestitve preko portala Airbnb seveda obstajajo. Od tistih bolj klasičnih, ko se odločite za hotel ali hostel do modernejših kot sta Booking in Couchsurfing. Med najnovejšimi alternativami je platforma Fairbnb, ki obljublja pravičnejši turizem in zaenkrat nudi namestitve v 6 evropskih mestih. Prednost platforme je v tem, da je povezana z lokalnim okoljem, sodeluje z lokalnimi oblastmi in se pri oddajanju tudi drži lokalne zakonodaje.

Čeprav sta pomanjkanje stanovanj, predvsem za mlade, in turizem različni temi, sta v določeni meri zagotovo povezani. Če se želimo lotiti reševanja stanovanjske problematike, moramo nedvomno razmišljati dolgoročno, pri čemer ne smemo zanemariti čedalje večje turistične ponudbe in vedno bolj dostopnejših potovanj.


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

Od delitvene ekonomije do platformnega kapitalizma

21.08.2019

Kako je spletna platforma za najem počitniških namestitev Airbnb posegla v slovenski nepremičninski trg in kako vpliva na življenje domačinov?

Kako je spletna platforma za najem počitniških namestitev Airbnb posegla v slovenski nepremičninski trg in kako vpliva na življenje domačinov?

Ljubljana je še pred desetimi leti veljala za zaspano mesto, ki ga je potrebno oživiti. Oživljanje je bilo uspešno, turistične ponudbe v mestu mrgoli in sploh v poletnih mesecih v središču mesta vedno težje srečaš domačine.

“Bili smo tako uspešni da se zadnjih nekaj let pojavljajo kritike, da je Ljubljana preveč živa, preveč napolnjena s turisti.” Aidan Cerar, urbani sociolog

Statistični urad Republike Slovenije poroča, da nas je julija letos obiskalo 13 odstotkov več turistov kot junija lani, Banka Slovenije pa sporoča, da je Slovenija v prvem polletju beležila 1,16 milijarde evrov prilivov od izvoza potovanj, kar je skoraj pet odstotkov več kot v prvi polovici lanskega leta. Da je turistična panoga pri nas v vzponu, že dolgo ni več skrivnost. Turizem pa s seboj prinaša tudi posledice, v zadnjem času so najbolj opazne na področju razpoložljivosti stanovanj v turistično zanimivejših mestih. Lastniki stanovanj se vedno raje odločajo za kratkotrajno oddajanje stanovanj preko spletnih platform kot je Airbnb, s tem pa stanovanja izginjajo iz najemniškega trga. Nekateri lastniki stanovanja preko platforme oddajajo tudi samo čez poletje in iz njih izselijo študente in druge najemojemalce.

“Na koncu je prišlo do tega, da se je pojavila situacija, ko ni bilo na voljo toliko stanovanj. Ko misliš, da se bodo študentje in vsi ostali izselili, pridejo turisti. Lastniki in najemodajalci so ugotovili, da je to takrat zelo dober posel za njih.” študentka Nika

Kratkoročno oddajanje stanovanj v turistične namene brez dvoma spreminja najemniški trg v Sloveniji, na portalu Airbnb pa smo v začetku tega tedna zasledili celo sobo v študentskem domu IV. v Rožni dolini, ki sodi pod okrilje javnega zavoda Študentski dom Ljubljana in naj bi mladim med študijem omogočal ugodnejše bivanje. Ekonomska stanarina za mesec avgust za študenta znaša nekaj čez 56 €, torej 112 € za celo sobo, za nočitev prek Airbnb za dve osebi pa cena znaša odšteli 45 €.

Pravo regulacijo oddajanje preko portala Airbnb še vedno čakamo, se pa že sedaj sankcionira nezakonito oddajanje. Kljub visokim globam, ki znašajo od 400 do 30.000 €, se še vedno veliko ponudnikov odloči za oddajanje na črno. Airbnb je bil v osnovi dobra stvar, na začetkih nismo mogli predvidevati, da bo platforma še dodatno vzpodbudila stanovanjsko problematiko v Sloveniji.

“Količina stanovanj, ki je bila na trgu za dolgoročni najem, se je zmanjšala, ker se je na drugi strani del teh stanovanj preselil na turistični trg in se začel oddajati turistom. Poznamo različne primere, predvsem se veliko omenja velika mesta kot sta Barcelona in Amsterdam, vendar tudi v manjših mestih kot je Ljubljana to postaja težava in ljudje to zaznavajo kot težavo, da težje najamejo stanovanje.” Aidan Cerar, urbani sociolog

Alternative najemu počitniške namestitve preko portala Airbnb seveda obstajajo. Od tistih bolj klasičnih, ko se odločite za hotel ali hostel do modernejših kot sta Booking in Couchsurfing. Med najnovejšimi alternativami je platforma Fairbnb, ki obljublja pravičnejši turizem in zaenkrat nudi namestitve v 6 evropskih mestih. Prednost platforme je v tem, da je povezana z lokalnim okoljem, sodeluje z lokalnimi oblastmi in se pri oddajanju tudi drži lokalne zakonodaje.

Čeprav sta pomanjkanje stanovanj, predvsem za mlade, in turizem različni temi, sta v določeni meri zagotovo povezani. Če se želimo lotiti reševanja stanovanjske problematike, moramo nedvomno razmišljati dolgoročno, pri čemer ne smemo zanemariti čedalje večje turistične ponudbe in vedno bolj dostopnejših potovanj.


06.06.2018

Južna obvoznica na Ptuju?

Prebivalci ptujske Spuhlje vedno bolj glasno opozarjajo, da je tovornemu prometu, ki se od mejnih prehodov Zavrč in Središče ob Dravi vali čez to naselje proti notranjosti države, odklenkalo. Prometna nevarnost, hrup in slaba pretočnost so glavne težave, ki jih povzročajo tovornjaki. Spuhljani zato zahtevajo južno obvoznico Ptuja. Zakaj država nanjo ne pristane in bo raje sanirala zdajšnjo cesto?


30.05.2018

Hrup iz Litostroja

Prebivalci litostrojskega naselja v Šiški se že vrsto let pritožujejo nad hrupom in občasno celo smradom, ki prihaja iz tamkajšnje livarne in jeklarne. Pogovori med vodstvom podjetja in prebivalci so se zdeli kot dialog gluhih. Oboji so s svojimi meritvami hrupa dokazovali svoj prav. Dokler se ni v dialog vključila še tretja stran in meritve so ponovili. Na rezultate še čakajo, a medtem je življenje na območju starega Litostroja postalo znosnejše, manj hrupno. Po industrijskem delu Šiške se je sprehodil Marjan Vešligaj.


23.05.2018

Nihče si ne zasluži take obravnave

Varovani oddelki posebnih socialno varstvenih zavodov so polni, ljudje spijo na improviziranih ležiščih na tleh jedilnic, hodnikov, v sobah za privezovanje,… Sodišča na varovane oddelke nameščajo tudi ljudi, ki tja ne spadajo. Zavodi gradijo nove kapacitete, kar pa je v nasprotju z zavezami glede deinstitucionalizacije, za izvedbo katere ima država na voljo 58 milijonov evrov evropskih sredstev.


16.05.2018

Zaraščene struge – katastrofalna poplavna varnost

Več kot 250 zalitih kleti, uničeni vrtni in njivski nasadi, predvsem pa velikanska materialna škoda. To je izkupiček silovitega neurja, ki je pred desetimi dnevi prizadelo Ptuj z okolico. Toda posledice bi bile veliko manjše, če bi pristojni poskrbeli za učinkovito odvajanje meteornih vod, koncesionarji pa za vzdrževanje vodotokov, menijo domačini. Še več, prepričani so, da odgovorni popuščajo okoljevarstvenikom, ki ne dovolijo košnje vodotokov, in pustijo, da se struge nenadzorovano zaraščajo s travo, grmovjem in celo drevjem, zato je poplavna varnost katastrofalna. Ali imajo domačini prav? So očitki okoljevarstvenikom utemeljeni? Ali so vzdrževalna dela koncesionarja pri vodotokih ustrezna?


09.05.2018

Ko podatki dobijo svojo ceno

Če želite biti tudi v prihodnje deležni ugodnosti, ki vam jih nudi članstvo v našem klubu, potem odkljukajte… podobna sporočila prejemamo potrošniki skoraj vsak dan. Podjetja prilagajajo zbirke podatkov in ureditve v skladu z uredbo, ki začne veljati 25. maja. Pa vemo, kateri naši podatki so v posameznih bazah, kaj z njimi lahko naredimo, kaj dobrega prinašajo nova pravila varstva osebnih podatkov? Jih lahko prenesemo drugam ali morda celo prodamo? Zoran Savin, direktor zavoda IAB Slovenija bo odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev.


25.04.2018

Bomo za praznike spet stali v kolonah?

Med prvomajskimi prazniki gre ponovno pričakovati "preseljevanje naroda", tako da bo na naših cestah zagotovo zelo veliko prometa.


18.04.2018

Do boljše podtalnice tudi s kanalizacijskim vodom čez vodovarstveno območje

Izjemno obsežen in zahteven projekt, ki odpira številna izvedbena, pa tudi okoljska vprašanja


11.04.2018

Graditelja hiše v primežu sosedov in nezakonitega upravnega postopka

Imate zemljišče, pravnomočno gradbeno dovoljenje, lastništvo nad dostopno potjo, ki se navezuje na javno cesto, in že zakopljete prvo lopato za graditev stanovanjske hiše. Potem pa kot strela z jasnega udarijo nekoliko bolj oddaljeni sosedje in predlagajo obnovitev postopka izdaje gradbenega dovoljenja.


04.04.2018

Kulturni festivali obsojeni na propad

Rezultati javnega razpisa za dodeljevanja državnih sredstev za različne kulturne festivale je vnovič razburil javnost.


28.03.2018

Požarno varnost uravnava trg 2

Prejšnji teden smo v oddaji Požarno varnost uravnava trg izpostavili liberalizacijo področja požarne varnosti pri graditvi objektov. Ali je država spremenila pogled na vsebinski nadzor kot na nepotrebno administrativno oviro? V tokratni oddaji boste slišali tudi direktorja Kemisa Emila Nanuta. Zakaj v delu, kjer je zagorelo, ni bilo avtomatskih požarnih naprav in kaj načrtuje Kemis v prihodnje?


21.03.2018

Požarno varnost uravnava trg

Število požarov v Sloveniji se povečuje, razlogov je več, eden od pomembnih pa je po mnenju sogovornikov tudi umikanje države s področja požarne varnosti in opuščanje nadzora. Na lokacijah, kjer skladiščijo odpadke, je velik požar statistično mogoče pričakovati enkrat na 50 let. Samo lani so se zgodili trije.


14.03.2018

Težave s sistemom alarmiranja na Gorenjskem

Operaterji regijskega centra za obveščanje v Kranju, ki pokriva območje celotne Gorenjske, so imeli zadnje štiri mesece veliko težave z občasnim nedelovanjem tihega alarmiranja preko pozivnikov. Napake na sistemu alarmiranja bi imele lahko hude posledice za življenje ljudi in premoženje na Gorenjskem, na kar opozarjajo predvsem prostovoljni gasilci. K sreči v času odpovedi sistema ni bilo zahtevnih posredovanj. Prostovoljni gasilci opozarjajo, da je negotovo delovanje sistema za tiho alarmiranje nedopustno in nesprejemljivo, napake pa so stresne tudi za delo operaterjev. Za delovanje sistema skrbi država. Na upravi za zaščito za reševanje, kjer se zavedajo odgovornosti in morebitnih posledic, zagotavljajo, da je zdaj napaka na zahtevnem sistemu tihega alarmiranja odpravljena. Žulj je pripravila Aljana JOCIF.


07.03.2018

Rdeči alarm ob razmerah v domih za starejše

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


28.02.2018

Gospa je imela v hladilniku le mačjo hrano. To je dobila zastonj in le to je lahko jedla

Revščina upokojencev ni posledica gospodarske krize, pač pa popolnoma zgrešenih politik


21.02.2018

Televizijski kvizi, ki ne prinašajo nagrade, ampak le izjemno visok račun za telefon

Na videz enostavno rešljiva uganka ali vprašanje, mikavna denarna nagrada in v drobnem tisku zapisani pogoji sodelovanja v nagradnih igrah. To je dobro znan recept nekaterih televizijskih kvizov, ki pa sodelujočim praviloma ne prinesejo nagrade, ampak le izjemno visok račun za telefonske storitve. Kakšne pasti skriva sodelovanje v takšnih igrah, ali izdajatelji izkoriščajo naivnost sodelujočih in kako dobro so ti sploh seznanjeni s pogoji sodelovanja? Ali država to sploh nadzoruje?


07.02.2018

Parkiranje v bližini bolnišnice v Šempetru – misija nemogoče!

V bližini splošne bolnišnice v Šempetru pri Gorici je eden največjih izzivov za bolnike in njihove svojce, ne kako priti do zdravnika, ampak kam parkirati ali le za nekaj minut ustaviti svoje vozilo. Mirujoči promet v okolici osrednje zdravstvene ustanove na severnem Primorskem je kaotičen. Zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov imajo poleg bolnikov in obiskovalcev težave tudi dostavne in interventne službe, da o zaposlenih niti ne govorimo. Po dograditvi urgentnega centra se stanje ni izboljšalo, še več – ker so odstranili zapornice, ki so prej ločevale notranje od zunanjega območja bolnišnice, je težav še več. Občinskim redarjem je v zadnjem času sicer uspelo nekoliko urediti razmere. Rešitve išče tudi vodstvo bolnišnice, a pritožb zaradi pomanjkanja parkirnih mest in anarhije pri parkiranju ne manjka


31.01.2018

Kemis – bolezni se bodo lahko pojavile šele čez leta

Poročilo razkriva, da je bilo kar 72 gasilcev ekstremno izpostavljenih strupom.


24.01.2018

Viagogo ali ViaNOgo

Viagogo je spletni preprodajalec vstopnic za največje glasbene in športne dogodke, ki zavaja in goljufa potrošnike po vsem svetu, tudi v Sloveniji.


17.01.2018

Intimnopartnerski umori žensk so “napovedana” kazniva dejanja

V Sloveniji približno polovico vseh umorov in poskusov umorov žensk povzročijo njihovi nekdanji ali sedanji zakonci oziroma intimni partnerji – od sedem do deset primerov na leto. Za žensko je najbolj verjetno, da bo umorjena doma, pri moških pa gre največkrat za umore zunaj doma, vendar so storilci znanci. Sociologinja doktorica Jasna Podreka je na podlagi raziskave konkretnih pravnomočno zaključenih sodnih primerov ugotovila, da gre pri umorih žensk, ki so jih zagrešili intimni partnerji, za napovedana dejanja, ki so sledila dolgoletnemu nasilju. Poglavitni povodi in motivi za umor so v več kot polovici primerov povezani prav z odločitvijo ženske, da se nasilnemu partnerju upre ali nasilno razmerje pretrga.


10.01.2018

Anonimne prijave kot sredstvo diskreditacije

Zaposleni v vzgoji in izobraževanju opozarjajo na problem anonimnih prijav na inšpektorat za šolstvo


Stran 6 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov