Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Od delitvene ekonomije do platformnega kapitalizma

21.08.2019

Kako je spletna platforma za najem počitniških namestitev Airbnb posegla v slovenski nepremičninski trg in kako vpliva na življenje domačinov?

Kako je spletna platforma za najem počitniških namestitev Airbnb posegla v slovenski nepremičninski trg in kako vpliva na življenje domačinov?

Ljubljana je še pred desetimi leti veljala za zaspano mesto, ki ga je potrebno oživiti. Oživljanje je bilo uspešno, turistične ponudbe v mestu mrgoli in sploh v poletnih mesecih v središču mesta vedno težje srečaš domačine.

“Bili smo tako uspešni da se zadnjih nekaj let pojavljajo kritike, da je Ljubljana preveč živa, preveč napolnjena s turisti.” Aidan Cerar, urbani sociolog

Statistični urad Republike Slovenije poroča, da nas je julija letos obiskalo 13 odstotkov več turistov kot junija lani, Banka Slovenije pa sporoča, da je Slovenija v prvem polletju beležila 1,16 milijarde evrov prilivov od izvoza potovanj, kar je skoraj pet odstotkov več kot v prvi polovici lanskega leta. Da je turistična panoga pri nas v vzponu, že dolgo ni več skrivnost. Turizem pa s seboj prinaša tudi posledice, v zadnjem času so najbolj opazne na področju razpoložljivosti stanovanj v turistično zanimivejših mestih. Lastniki stanovanj se vedno raje odločajo za kratkotrajno oddajanje stanovanj preko spletnih platform kot je Airbnb, s tem pa stanovanja izginjajo iz najemniškega trga. Nekateri lastniki stanovanja preko platforme oddajajo tudi samo čez poletje in iz njih izselijo študente in druge najemojemalce.

“Na koncu je prišlo do tega, da se je pojavila situacija, ko ni bilo na voljo toliko stanovanj. Ko misliš, da se bodo študentje in vsi ostali izselili, pridejo turisti. Lastniki in najemodajalci so ugotovili, da je to takrat zelo dober posel za njih.” študentka Nika

Kratkoročno oddajanje stanovanj v turistične namene brez dvoma spreminja najemniški trg v Sloveniji, na portalu Airbnb pa smo v začetku tega tedna zasledili celo sobo v študentskem domu IV. v Rožni dolini, ki sodi pod okrilje javnega zavoda Študentski dom Ljubljana in naj bi mladim med študijem omogočal ugodnejše bivanje. Ekonomska stanarina za mesec avgust za študenta znaša nekaj čez 56 €, torej 112 € za celo sobo, za nočitev prek Airbnb za dve osebi pa cena znaša odšteli 45 €.

Pravo regulacijo oddajanje preko portala Airbnb še vedno čakamo, se pa že sedaj sankcionira nezakonito oddajanje. Kljub visokim globam, ki znašajo od 400 do 30.000 €, se še vedno veliko ponudnikov odloči za oddajanje na črno. Airbnb je bil v osnovi dobra stvar, na začetkih nismo mogli predvidevati, da bo platforma še dodatno vzpodbudila stanovanjsko problematiko v Sloveniji.

“Količina stanovanj, ki je bila na trgu za dolgoročni najem, se je zmanjšala, ker se je na drugi strani del teh stanovanj preselil na turistični trg in se začel oddajati turistom. Poznamo različne primere, predvsem se veliko omenja velika mesta kot sta Barcelona in Amsterdam, vendar tudi v manjših mestih kot je Ljubljana to postaja težava in ljudje to zaznavajo kot težavo, da težje najamejo stanovanje.” Aidan Cerar, urbani sociolog

Alternative najemu počitniške namestitve preko portala Airbnb seveda obstajajo. Od tistih bolj klasičnih, ko se odločite za hotel ali hostel do modernejših kot sta Booking in Couchsurfing. Med najnovejšimi alternativami je platforma Fairbnb, ki obljublja pravičnejši turizem in zaenkrat nudi namestitve v 6 evropskih mestih. Prednost platforme je v tem, da je povezana z lokalnim okoljem, sodeluje z lokalnimi oblastmi in se pri oddajanju tudi drži lokalne zakonodaje.

Čeprav sta pomanjkanje stanovanj, predvsem za mlade, in turizem različni temi, sta v določeni meri zagotovo povezani. Če se želimo lotiti reševanja stanovanjske problematike, moramo nedvomno razmišljati dolgoročno, pri čemer ne smemo zanemariti čedalje večje turistične ponudbe in vedno bolj dostopnejših potovanj.


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

Od delitvene ekonomije do platformnega kapitalizma

21.08.2019

Kako je spletna platforma za najem počitniških namestitev Airbnb posegla v slovenski nepremičninski trg in kako vpliva na življenje domačinov?

Kako je spletna platforma za najem počitniških namestitev Airbnb posegla v slovenski nepremičninski trg in kako vpliva na življenje domačinov?

Ljubljana je še pred desetimi leti veljala za zaspano mesto, ki ga je potrebno oživiti. Oživljanje je bilo uspešno, turistične ponudbe v mestu mrgoli in sploh v poletnih mesecih v središču mesta vedno težje srečaš domačine.

“Bili smo tako uspešni da se zadnjih nekaj let pojavljajo kritike, da je Ljubljana preveč živa, preveč napolnjena s turisti.” Aidan Cerar, urbani sociolog

Statistični urad Republike Slovenije poroča, da nas je julija letos obiskalo 13 odstotkov več turistov kot junija lani, Banka Slovenije pa sporoča, da je Slovenija v prvem polletju beležila 1,16 milijarde evrov prilivov od izvoza potovanj, kar je skoraj pet odstotkov več kot v prvi polovici lanskega leta. Da je turistična panoga pri nas v vzponu, že dolgo ni več skrivnost. Turizem pa s seboj prinaša tudi posledice, v zadnjem času so najbolj opazne na področju razpoložljivosti stanovanj v turistično zanimivejših mestih. Lastniki stanovanj se vedno raje odločajo za kratkotrajno oddajanje stanovanj preko spletnih platform kot je Airbnb, s tem pa stanovanja izginjajo iz najemniškega trga. Nekateri lastniki stanovanja preko platforme oddajajo tudi samo čez poletje in iz njih izselijo študente in druge najemojemalce.

“Na koncu je prišlo do tega, da se je pojavila situacija, ko ni bilo na voljo toliko stanovanj. Ko misliš, da se bodo študentje in vsi ostali izselili, pridejo turisti. Lastniki in najemodajalci so ugotovili, da je to takrat zelo dober posel za njih.” študentka Nika

Kratkoročno oddajanje stanovanj v turistične namene brez dvoma spreminja najemniški trg v Sloveniji, na portalu Airbnb pa smo v začetku tega tedna zasledili celo sobo v študentskem domu IV. v Rožni dolini, ki sodi pod okrilje javnega zavoda Študentski dom Ljubljana in naj bi mladim med študijem omogočal ugodnejše bivanje. Ekonomska stanarina za mesec avgust za študenta znaša nekaj čez 56 €, torej 112 € za celo sobo, za nočitev prek Airbnb za dve osebi pa cena znaša odšteli 45 €.

Pravo regulacijo oddajanje preko portala Airbnb še vedno čakamo, se pa že sedaj sankcionira nezakonito oddajanje. Kljub visokim globam, ki znašajo od 400 do 30.000 €, se še vedno veliko ponudnikov odloči za oddajanje na črno. Airbnb je bil v osnovi dobra stvar, na začetkih nismo mogli predvidevati, da bo platforma še dodatno vzpodbudila stanovanjsko problematiko v Sloveniji.

“Količina stanovanj, ki je bila na trgu za dolgoročni najem, se je zmanjšala, ker se je na drugi strani del teh stanovanj preselil na turistični trg in se začel oddajati turistom. Poznamo različne primere, predvsem se veliko omenja velika mesta kot sta Barcelona in Amsterdam, vendar tudi v manjših mestih kot je Ljubljana to postaja težava in ljudje to zaznavajo kot težavo, da težje najamejo stanovanje.” Aidan Cerar, urbani sociolog

Alternative najemu počitniške namestitve preko portala Airbnb seveda obstajajo. Od tistih bolj klasičnih, ko se odločite za hotel ali hostel do modernejših kot sta Booking in Couchsurfing. Med najnovejšimi alternativami je platforma Fairbnb, ki obljublja pravičnejši turizem in zaenkrat nudi namestitve v 6 evropskih mestih. Prednost platforme je v tem, da je povezana z lokalnim okoljem, sodeluje z lokalnimi oblastmi in se pri oddajanju tudi drži lokalne zakonodaje.

Čeprav sta pomanjkanje stanovanj, predvsem za mlade, in turizem različni temi, sta v določeni meri zagotovo povezani. Če se želimo lotiti reševanja stanovanjske problematike, moramo nedvomno razmišljati dolgoročno, pri čemer ne smemo zanemariti čedalje večje turistične ponudbe in vedno bolj dostopnejših potovanj.


22.03.2017

"Božji otroci"

Pred ginekološko kliniko v Ljubljani se že dlje časa shajajo 'Božji otroci', skupina, ki verjame, da je splav umor. Čeprav ne povzročajo nobenih kršitev javnega reda in miru, nekatere ženske njihovo delovanje doživljajo kot hudo nadlegovanje. V 55. členu Slovenske ustave piše, da je odločanje o rojstvih svojih otrok svobodno. V ustavi je opredeljena tudi nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, zasebnosti ter osebnostnih pravic. Vse te pravice so zapisane z razlogom.


15.03.2017

Dražja televizija in internet, izbire ni

Operaterji kabelske, internetne in satelitske televizije so na potrošnike že prevalili stroške, nastale zaradi posebnih zahtev komercialnega ponudnika TV programov. Podražitev pa še ni konec, saj je trg nekonkurenčen, regulatorji pa ne delujejo. Zakaj imamo ohromljen in nekonkurenčen trg, zaradi česar za televizijo in internet plačujemo več kot drugod po Evropi?


08.03.2017

Žulj - bolniške ZZZS

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je v letu 2016 opravil skoraj 3.500 nadzorov nad bolniškimi odsotnostmi. V 205 primerih je pri tem ugotovil kršitev. Kako in s kakšnimi pristojnostmi ZZZS izvaja te kontrole in zakaj specialisti medicine dela opozarjajo, da nadzor nikakor ne bi smel biti glavni način boja za manj bolniških odsotnosti, smo preverili v oddaji Kje pa vas čevelj žuli.


01.03.2017

Sprenevedanje o obnovi vodnega zadrževalnika Vogršček

Kmetje v spodnji Vipavski dolini so siti obljub in sprenevedanja o obnovi vodnega zadrževalnika Vogršček. Zgrajen je bil pred vsega 30 leti, a so po njegovi dograditvi ga niso niti redno vzdrževali, kaj šele skrbeli za obnovo. Prišlo je tako daleč, da je inšpekcija lani poleti celo prepovedala namakanje iz zajetja, saj so v vodi ugotovili presežne vrednosti bakterij fekalnega izvora.


22.02.2017

Propadajoči počitniški dom v Kranjski Gori

V Kranjski Gori propada počitniški dom, ki je v lasti Slovenskih železnic. Še pred leti so v njem počitnikovali šolski in predšolski otroci, turisti, počitnikovali pa so tudi uslužbenci Slovenskih železnic. Najemnici doma se je iztekla petletna najemna pogodba, na Slovenskih železnicah pa niso bili več pripravljeni pogodbe podaljšati za pet let, temveč samo za eno leto, kar pa se najemnici zaradi vlaganja v objekt ne bi izplačalo. Tako danes dom propada in je sramota tako za občino kot za Slovenske železnice.


15.02.2017

Kdo nas lahko nadzoruje, ko smo na bolniški?

V Sloveniji deluje približno 90 detektivov z licenco, podjetij, ki imajo registrirano poizvedovalno dejavnost, pa je več kot 300. Ta podjetja nas med drugim lahko preverjajo, ko smo na bolniški, čeprav gre za dejavnost, ki je v zakonu opredeljena kot detektivska dejavnost. Zakaj je sporno, če lahko po nas poizveduje kdorkoli? Zakaj so posamezniki, ki nimajo detektivske licence, podvrženi manjšemu nadzoru, kot detektivi z licenco?


01.02.2017

Daljnovoda pod zemljo ne bo!

Visokonapetostni daljnovod Cirkovce – Pince že šest let razburja ljudi v vaseh, kjer je predvidena trasa. Šest let upiranja, pogajanj in protestov zaradi daljnovoda ob stanovanjskih hišah je bilo zaman, saj je zdaj jasno, da niso dosegli ničesar. A vaščani Póbrežja in Šturmovcev v občini Videm se ne dajo in od ELESa zahtevajo, da daljnovod vkoplje pod zemljo. Daniel Poslek preverja, zakaj vkop za ELES ne pride v poštev in o drugih povsem nasprotnih stališčih vseh vpletenih.


25.01.2017

Pomoč ne bo več vračljiva, toda …

Spremenjena socialna zakonodaja s februarjem ukinja zaznambe na nepremičninah in vračanje varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči, a le pod določenimi pogoji. Kakšni so, kdo bo po novem pomoč lahko prejemal brez strahu pred vračilom, komu bo lastnina še zmeraj ovira do socialne pomoči, se bo država odrekla tudi že ustvarjenim dolgovom, je pojasnila pristojna ministrica dr. Anja Kopač Mrak.


18.01.2017

Deregulacija: je lahko turistični vodnik prav vsak?

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo namerava deregulirati poklic turističnega vodnika. Turistični vodniki so na nogah. Prepričani so, da bo trg poskrbel predvsem za dobiček, ne za kakovost. Zagovorniki po drugi strani mislijo, da bo prav trg vse uredil. Bo Slovenija deregulirala ta poklic zaradi zahtev Evropske unije in zakaj naše sosednje države vztrajajo pri regulaciji? Kakšni so argumenti za deregulacijo?


11.01.2017

Zanemarjen Prirodoslovni muzej

Šport in kultura sta najbrž poglavitni področji, ki majhen narod naredita znanega in priznanega. Pri športu nam gre dobro, nasprotno pa je slika precej drugačna v kulturi in kulturni dediščini. Prirodoslovni muzeji so ena temeljnih ustanov, ki jih imajo narodi vse od razsvetljenstva, če ne kar od renesanse naprej, in če rečemo, da so tudi narodova osebna izkaznica, potem je naša precej razcefrana in že dolgo pretečena. Že nekaj let, če ne kar desetletij, zaposleni v Prirodoslovnem muzeju Slovenije opozarjajo na neprimerne prostore in nizke standarde, ki ne dosegajo zakonsko določenih normativov za hranjenje kulturne dediščine, to pa pomeni tudi propadanje muzejskega gradiva. Zakaj se nič ne premakne, pa čeprav so načrti za nov muzej narejeni, zemljišče kupljeno, smo vprašali na ministrstvo za kulturo, odgovorno za Prirodoslovni muzej Slovenije.


04.01.2017

Manipulacije z zavarovalniškimi odškodninami (2. del)

Pred časom smo izpostavili problematiko prirejanja okoliščin poškodb na javnih ali zasebnih površinah, za kar po naših informacijah v številnih primerih poskrbijo ali odškodninske družbe ali celo nekateri odvetniki. Ker je takšno početje nezakonito, tokrat zgodbo nadaljujemo tudi s pojasnili iz odvetniških vrst, še prej pa smo preverili, kakšne posledice so imela naša razkritja o primerih povsem izmišljenih škodnih okoliščinah.


28.12.2016

Žulji v letu 2016

Tudi v letošnjem letu smo v oddaji Kje pa vas čevelj žuli opozorili na številne teme, ki tako ali drugače krhajo naše pravice. Izkoriščanje posameznika pogosto gre z roko v roki z izkoriščanjem okolja, zato se nam bo pri pregledu oddaj Kje pa vas čevelj žuli v letu 2016 s svojimi komentarji pridružil filozof in okoljski analitik Luka Omladič.


21.12.2016

Pojav podjetij brez odgovorne osebe

Na inšpektoratu za delo ugotavljajo, da v nekaterih podjetjih sploh ni odgovornih oseb, in v zadnjih tednih se intenzivno ukvarjajo z vprašanjem, kako je to sploh mogoče. Stanje na področju delavskih pravic se v številnih podjetjih le še slabša, saj morajo delavke in delavci delati vedno več. Kako je mogoče, da prihaja do tako hudih anomalij in kršitev delavskih pravic, bo pojasnila glavna inšpektorica za delo Nataša Trček, svojo zgodbo pa bo povedala čistilka, ki ji podjetje ne plačuje nadur in prispevkov, delavke pa sili v odpiranje s. p.-jev.


14.12.2016

Kaj prinaša ukinitev zunanjega nadzora nad pitno vodo?

Slovenija je v ustavo vpisala pravico do pitne vode, hkrati pa bo z uredbo državni nadzor nad pitno vodo, ki ga je izvajal Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, prenesla na upravljavce vodovodov. Teh je v Sloveniji več kot sto. Kako upravičeni so pomisleki, da uredba prinaša nevarnost za to, da rezultati ne bodo več realni? Kako velike so razlike med rezultati državnega in notranjega nadzora pitne vode? Najnovejše evropsko poročilo kaže, da je Slovenija na repu evropskih držav, kar zadeva mikrobiološko skladnost vzorcev pitne vode. Bo uredba prinesla tudi višjo vodarino?


07.12.2016

Dolgi prevozi bolnikov bistveno motijo kakovost življenja

Pod drobnogled bomo vzeli reševalne prevoze. Čeprav ima zdravstvena zavarovalnica jasno določena pravila o tem, kdaj in komu pripada nenujni prevoz z rešilnim vozilom, praksa kaže, do so predpisi precej neusklajeni in potrebni sprememb. Na eni strani lahko bolniki sicer prosto izbirajo specialista, a zavarovalnica krije prevoz samo do najbližjega. Zapleti nastajajo tudi zaradi dolgih čakalnih dob. Zaradi njih bolniki iščejo zdravljenje v drugih krajih. In če se tja odpeljejo z rešilnim vozilom, jih lahko to stane celo premoženje.


30.11.2016

Salmonela in Slovenija: zakaj nas mora skrbeti

Smrt petletnika iz Bregane zaradi okužbe s salmonelo, s katero naj bi se celotna družina okužila pri uživanju kokošjih jajc, uvoženih s Poljske, je pred dobrim mesecem na Hrvaškem sprožila plaz vprašanj o tem, kako nadzirana je hrana na hrvaškem tržišču, sploh tista iz uvoza. Hrvaški potrošniki pa so skozi niz primerov oporečnega mesa vse bolj spoznavali, od kod vse prihaja hrana na njihove krožnike in kako globalna trgovina z lahkoto obvladuje trg tudi s pomočjo luknjaste zakonodajo. Najpogosteje na račun kakovosti. Kaj bi se morali slovenski potrošniki naučiti iz tega primera in kako vemo, da snovi za lekcije že ni na naših policah? Kakšen je nadzor nad mesom in jajci pri nas, se bistveno razlikuje od hrvaškega, od kod jih mi uvažamo in ali lahko oporečna živila prek hrvaških in tujih trgovcev zaidejo tudi na naše police?


23.11.2016

Nadaljevanka – smučišče na Kaninu

Januarja 2013 je nesreča prazne gondole zaustavila žičnico na Kanin. Po črnih oblakih, ki so vedrili nad goro dobri dve leti in pol, je občina Bovec prevzela Kanin v svoje roke in poiskala izvajalca popravil. Začele so se obljube o začetku obratovanja. Seznam datumov je dolg, zadnja obljuba objavljena na spletni strani – če bo sneg, bo smučišče odprto 1. decembra letos.


16.11.2016

"Sladko" izkoriščanje bolgarskih delavcev v podjetju Incom

V tokratni oddaji razkrivamo izkoriščanje tujih delavcev v znanem podjetju iz Ajdovščine, ki je v lasti enega od najbogatejših Slovencev. Sum kaznivih dejanj pri posredovanju tuje delovne sile na Primorskem preiskujejo tudi policisti. Kaznivega dejanja je osumljena tudi tuja pravna oseba, prek katere so bili predvsem Bolgari in Makedonci napoteni na delo v to podjetje. Odšli smo preverit, in čeprav so nam skušali preprečiti stik z ljudmi, smo posneli nekaj izjav delavcev, ki so brez prostega dne delali tudi po 350 ur na mesec, plačilnih list niso prejemali, delali so po bolgarski zakonodaji. V studiu se nam bo pridružil Goran Lukič z Migrantske svetovalnice.


09.11.2016

Bodo Pomurci morali vrniti denar za vodovod?

V Sloveniji smo se odločili pravico do pitne vode zapisati tudi v ustavo, državljani in državljanke pa si vsekakor najbolj želimo čisto vodo v vodovodih in kozarcih. Da voda predstavlja vse večje bogastvo, spoznavajo tudi v Pomurju, kjer so po desetletjih prepričevanj in dogovarjanja lani vendarle predali v uporabo daleč največji in najdražji regijski projekt Pomurski vodovod, za katerega sta večino – od približno 150 milijonov evrov – prispevala Kohezijski sklad Evropske unije in naša država. Ker se 27 občin zdaj ne more dogovoriti ne o upravljanju vodovoda ne o ceni vode, jim Ministrstvo za okolje in prostor, ki je projekt vodilo, grozi celo z vračanjem evropskega denarja. Kje in zakaj se zatika?


02.11.2016

Posel z odškodninami

Prometne nesreče, nezgode na javnih površinah pa tudi tiste pri zasebnikih. Vse to že nekaj časa niso le nesreče pri katerih bi ostalo le pri dogodku kot takšnem ampak se razvijejo v boj za čim višjo odškodnino prizadetemu. Vse lepo in prav do točke, ko so prikazane dejanske okoliščine nesreče, a številni posamezniki ter tudi posebej za to specializirane družbe so ugotovili, da je zaslužek na tuji nesreči bistveno višji, če se okoliščine nesreče prilagodijo. Da so ti primeri izjemno pogosti, kažejo podatki zavarovalnic.


Stran 9 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov