Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kanabidiol na tnalu

11.12.2019

Letošnji pridelek industrijske konoplje kmetom ostaja v skladiščih, da jih bo rigorozno uvajanje evropske regulative uničilo, skrbi tudi proizvajalce izdelkov z izvečki CBD-ja.

Letošnji pridelek industrijske konoplje kmetom ostaja v skladiščih, da jih bo rigorozno uvajanje evropske regulative uničilo, skrbi tudi proizvajalce izdelkov z izvečki CBD-ja

V zadnjih letih se je tako v Evropi kot pri nas razširila ponudba izdelkov, ki vsebujejo kanabidiol oziroma CBD. V Sloveniji je dovoljeno gojiti industrijsko konopljo za prehranske in industrijske namene, ker pa je Evropska komisija, ki ureja Katalog novih živil, januarja letos na zahtevo držav članic Evropske unije vanj vnesla tudi spremembe v zvezi s CBD-jem oziroma izdelki, ki vsebujejo ta kanabinoid konoplje, je tako med proizvajalci kot potrošniki zavladala zmeda.

Industrijska konoplja poleg THC-ja vsebuje tudi kanabidiol oziroma CBD ter druge kanabinoide in ko se uporablja v prehrani, ne sme predstavljati tveganja za zdravje. Ministrstvo za zdravje je na osnovi raziskave izpred treh let ocenilo, da uživanje običajnih živil, kot so konopljino olje, poparki čaja, semena, moka in izdelki, ki ne vsebujejo koncentriranih sestavin industrijske konoplje, ne predstavljajo tveganja za zdravje pri odraslih ljudeh. Robert Holc iz Lipe, prvi, ki je v Sloveniji začel izdelovati konopljin med, pa pravi, da zaradi evropske direktive naša država želi popolnoma ukiniti prodajo CBD ekstraktov:

“V ozadju se zagotovo skrivajo temni oblaki nad konopljo, saj najverjetneje želi farmacija prevzeti posel konoplje, ki je zdaj v razcvetu. Izvohali so denar in zdaj želijo na nek način pritisniti na celoten sistem.”

Da bo od prepovedi kanabidiola največ pridobila farmacevtska industrija, se strinja tudi prof. dr. David Neubauer:

“Najnovejše zdravilo, ki je bilo registrirano že v Ameriki lansko leto, ga je letos potrdila tudi Evropska medicinska agencija. Imenuje se epidioleks in je 100% kanabidiol, ki ga izdeluje GW Pharma. Verjetno bo kmalu na voljo tudi v Sloveniji in izračuni so, da je cena 32 000 dolarjev letno na otroka s trdovratno epilepsijo, medtem ko je sedanja cena kanabidiola na otroka, ki ga imamo v kliničnem centru, okrog šest tisoč, kar je približno petkrat manj.”

Nad novimi razmerami na trgu so zaskrbljeni in obupani tudi kmetje, ki pri nas pridelujejo industrijsko konopljo na skoraj 400 hektarjih. Dejan Rengeo iz Prekmurja je bil med prvimi, ki je začel pridelovati konopljo. Gojenje pa mu predstavlja kar petino poljedeljske pridelave:

“Surovine se je nabralo kar nekaj, prodali pa nismo niti grama še. Vse je v skladiščih. Že depresija nas je začela loviti. Če bo tako dalje, bomo morali zmanjšati površino, s tem pa bo tudi naš trud in vložek razvrednoten.”

Preverili smo pri Evropski komisiji, kjer pojasnjujejo, da katalog novih živil ni zakonsko zavezujoč. So pa nosilci živilske dejavnosti dolžni preveriti, ali živilo, ki ga nameravajo prodajati na evropskem trgu, spada na področje uporabe te uredbe. Dejstvo, da je določeno živilo vnešeno v katalog kot novo živilo, ki ga ni mogoče prodajati brez predhodnega dovoljenja, je pomemben dejavnik pri tem preverjanju, ne glede na to, ali je katalog zakonsko obvezujoč ali ne. Za kakšne spremembe pa sploh gre, odgovarja generalna direktorica Direktorata za javno zdravje Mojca Gobec:

“Izdelkov s koncetriranim CBD-jem se ne sme prodajati kot živila ali prehranska dopolnila, dokler se ne pridobi ocena tveganja, varnosti s strani Evropske agencije za varno hrano in odobritve s strani Evropske komisije.”

Na ministrstvu s tem želijo opozoriti, da je pri ukrepih glede koncentriranega CBD-ja na prvem mestu varnost potrošnika.

“So študije, ki kažejo, da bi lahko koncentriran CBD imel negativne učinke na zdravje. Tako opozorilo je pred kakšnim tednom dal tudi ameriški urad za prehrano in živila FDA.” – Mojca Gobec

V opozorilu FDA izpostavlja, da so študije na živalih pokazale, da bi CBD lahko imel vpliv na plodnost in nivo testosterona. V mednarodnem inštitutu za kanabinoide ICANA po drugi strani pravijo, da je pri študijah na laboratorijskih živalih, ki so genetsko spremenjene in v razmerah, ki so daleč od homesoataze za živali, težko in nehvaležno sklepati rezultate na ljudi. Poudarjajo, da študij, ki bi kazale, da CBD negativno vpliva na plodnost moških ali žensk, zaenkrat ni. Član mednarodnega inštituta za kanabinoide ICANNA, prof. dr. David Neubauer izpostavi poročilo Svetovne zdravstvene organizacije:

“Poročilo navaja, da je v konoplji prisoten kanabidiol varen in ga ljudje, kot tudi živali, dobro prenašajo ter ni povezan z negativnimi učinki na javno zdravje.”

Ob tem pa Neubauer opozarja, da CBD ni za zdrave ljudi, ampak ljudi, ki imajo kakšne tegobe. To so lahko tudi hude motnje spanja.

Ker Ministrstvo za zdravje od januarja ni uspelo izdati nikakršnih navodil ali smernic o tem, kako ravnati po vpisu izdelkov z vsebnostjo CBD-ja v Katalog novih živil, je zavladala zmeda. Julija je pri nas stekel inšpekcijski nadzor, postopki so v teku, ukrepov še niso izrekli.

Zmedeno uvajanja evropske zakonodaje pri nas pa ne prinaša škode samo kmetom pač pa tudi proizvajalcem, ki se bojijo, da jih bodo med čakanjem na dovoljenja evropskih institucij na trgu izrinili tuji, ki so očitno podvrženi prijaznejšemu ravnanju domače države kot naši. Evropski red nenazadnje velja za vse države v Evropski uniji, a že v sosednji Avstriji tudi naši proizvajalci še naprej prodajajo svoje izdelke, tam imajo svoje trgovine z izdelki iz konoplje tudi slovenski državljani.


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

Kanabidiol na tnalu

11.12.2019

Letošnji pridelek industrijske konoplje kmetom ostaja v skladiščih, da jih bo rigorozno uvajanje evropske regulative uničilo, skrbi tudi proizvajalce izdelkov z izvečki CBD-ja.

Letošnji pridelek industrijske konoplje kmetom ostaja v skladiščih, da jih bo rigorozno uvajanje evropske regulative uničilo, skrbi tudi proizvajalce izdelkov z izvečki CBD-ja

V zadnjih letih se je tako v Evropi kot pri nas razširila ponudba izdelkov, ki vsebujejo kanabidiol oziroma CBD. V Sloveniji je dovoljeno gojiti industrijsko konopljo za prehranske in industrijske namene, ker pa je Evropska komisija, ki ureja Katalog novih živil, januarja letos na zahtevo držav članic Evropske unije vanj vnesla tudi spremembe v zvezi s CBD-jem oziroma izdelki, ki vsebujejo ta kanabinoid konoplje, je tako med proizvajalci kot potrošniki zavladala zmeda.

Industrijska konoplja poleg THC-ja vsebuje tudi kanabidiol oziroma CBD ter druge kanabinoide in ko se uporablja v prehrani, ne sme predstavljati tveganja za zdravje. Ministrstvo za zdravje je na osnovi raziskave izpred treh let ocenilo, da uživanje običajnih živil, kot so konopljino olje, poparki čaja, semena, moka in izdelki, ki ne vsebujejo koncentriranih sestavin industrijske konoplje, ne predstavljajo tveganja za zdravje pri odraslih ljudeh. Robert Holc iz Lipe, prvi, ki je v Sloveniji začel izdelovati konopljin med, pa pravi, da zaradi evropske direktive naša država želi popolnoma ukiniti prodajo CBD ekstraktov:

“V ozadju se zagotovo skrivajo temni oblaki nad konopljo, saj najverjetneje želi farmacija prevzeti posel konoplje, ki je zdaj v razcvetu. Izvohali so denar in zdaj želijo na nek način pritisniti na celoten sistem.”

Da bo od prepovedi kanabidiola največ pridobila farmacevtska industrija, se strinja tudi prof. dr. David Neubauer:

“Najnovejše zdravilo, ki je bilo registrirano že v Ameriki lansko leto, ga je letos potrdila tudi Evropska medicinska agencija. Imenuje se epidioleks in je 100% kanabidiol, ki ga izdeluje GW Pharma. Verjetno bo kmalu na voljo tudi v Sloveniji in izračuni so, da je cena 32 000 dolarjev letno na otroka s trdovratno epilepsijo, medtem ko je sedanja cena kanabidiola na otroka, ki ga imamo v kliničnem centru, okrog šest tisoč, kar je približno petkrat manj.”

Nad novimi razmerami na trgu so zaskrbljeni in obupani tudi kmetje, ki pri nas pridelujejo industrijsko konopljo na skoraj 400 hektarjih. Dejan Rengeo iz Prekmurja je bil med prvimi, ki je začel pridelovati konopljo. Gojenje pa mu predstavlja kar petino poljedeljske pridelave:

“Surovine se je nabralo kar nekaj, prodali pa nismo niti grama še. Vse je v skladiščih. Že depresija nas je začela loviti. Če bo tako dalje, bomo morali zmanjšati površino, s tem pa bo tudi naš trud in vložek razvrednoten.”

Preverili smo pri Evropski komisiji, kjer pojasnjujejo, da katalog novih živil ni zakonsko zavezujoč. So pa nosilci živilske dejavnosti dolžni preveriti, ali živilo, ki ga nameravajo prodajati na evropskem trgu, spada na področje uporabe te uredbe. Dejstvo, da je določeno živilo vnešeno v katalog kot novo živilo, ki ga ni mogoče prodajati brez predhodnega dovoljenja, je pomemben dejavnik pri tem preverjanju, ne glede na to, ali je katalog zakonsko obvezujoč ali ne. Za kakšne spremembe pa sploh gre, odgovarja generalna direktorica Direktorata za javno zdravje Mojca Gobec:

“Izdelkov s koncetriranim CBD-jem se ne sme prodajati kot živila ali prehranska dopolnila, dokler se ne pridobi ocena tveganja, varnosti s strani Evropske agencije za varno hrano in odobritve s strani Evropske komisije.”

Na ministrstvu s tem želijo opozoriti, da je pri ukrepih glede koncentriranega CBD-ja na prvem mestu varnost potrošnika.

“So študije, ki kažejo, da bi lahko koncentriran CBD imel negativne učinke na zdravje. Tako opozorilo je pred kakšnim tednom dal tudi ameriški urad za prehrano in živila FDA.” – Mojca Gobec

V opozorilu FDA izpostavlja, da so študije na živalih pokazale, da bi CBD lahko imel vpliv na plodnost in nivo testosterona. V mednarodnem inštitutu za kanabinoide ICANA po drugi strani pravijo, da je pri študijah na laboratorijskih živalih, ki so genetsko spremenjene in v razmerah, ki so daleč od homesoataze za živali, težko in nehvaležno sklepati rezultate na ljudi. Poudarjajo, da študij, ki bi kazale, da CBD negativno vpliva na plodnost moških ali žensk, zaenkrat ni. Član mednarodnega inštituta za kanabinoide ICANNA, prof. dr. David Neubauer izpostavi poročilo Svetovne zdravstvene organizacije:

“Poročilo navaja, da je v konoplji prisoten kanabidiol varen in ga ljudje, kot tudi živali, dobro prenašajo ter ni povezan z negativnimi učinki na javno zdravje.”

Ob tem pa Neubauer opozarja, da CBD ni za zdrave ljudi, ampak ljudi, ki imajo kakšne tegobe. To so lahko tudi hude motnje spanja.

Ker Ministrstvo za zdravje od januarja ni uspelo izdati nikakršnih navodil ali smernic o tem, kako ravnati po vpisu izdelkov z vsebnostjo CBD-ja v Katalog novih živil, je zavladala zmeda. Julija je pri nas stekel inšpekcijski nadzor, postopki so v teku, ukrepov še niso izrekli.

Zmedeno uvajanja evropske zakonodaje pri nas pa ne prinaša škode samo kmetom pač pa tudi proizvajalcem, ki se bojijo, da jih bodo med čakanjem na dovoljenja evropskih institucij na trgu izrinili tuji, ki so očitno podvrženi prijaznejšemu ravnanju domače države kot naši. Evropski red nenazadnje velja za vse države v Evropski uniji, a že v sosednji Avstriji tudi naši proizvajalci še naprej prodajajo svoje izdelke, tam imajo svoje trgovine z izdelki iz konoplje tudi slovenski državljani.


13.05.2015

Soline

Neizbežno je, da bo privatizacijski val kmalu ujel tudi Telekom, z njim pa še hčerinsko podjetje Soline, ki kot koncesionar že 13 let zgledno skrbi za krajinski park Sečoveljske soline. Ko je bila v državi sprejeta odločitev o prodaji Telekoma, se nihče ni vprašal, kakšna usoda lahko zaradi novega lastnika čaka park. Država bo sicer ostala lastnica, a koncesijo za upravljanje bo z nakupom Telekoma dobil nov kupec. Kaj se bo zgodilo, če ne bo imel pravega odnosa do nedobičkonosnih in izjemno občutljivih solin, in kaj če mu država ne bo gledala pod prste? To ne skrbi samo tamkajšnjih prebivalcev, temveč vso slovensko javnost. Pa je skrb upravičena?


06.05.2015

Je občina Grosuplje gradila pošteno?

Po dolgih letih čakanja so tudi vaščani Tlak pri Šmarju Sap ali, če hočete na obrobju Ljubljane, dočakali izgradnjo glavnega kanalizacijskega voda. Iz občine Grosuplje so tako prejeli obvestilo o postopkih priključitve obstoječe stavbe na javno kanalizacijsko omrežje ter seveda odločbo o višini komunalnega prispevka za priključitev.


29.04.2015

Turizem v gorah

Osvajanje in obisk gora so priljubljena rekreacija številnih alpinistov, planincev in turnih smučarjev. Zahtevne, tudi plezalne ture in turno smučanje pa vodijo gorski vodniki, ki so povezani v Združenje slovenskih gorskih vodnikov.


29.04.2015

Turizem v gorah

Osvajanje in obisk gora so priljubljena rekreacija številnih alpinistov, planincev in turnih smučarjev. Zahtevne, tudi plezalne ture in turno smučanje pa vodijo gorski vodniki, ki so povezani v Združenje slovenskih gorskih vodnikov.


22.04.2015

Plaz grozi Gradišču

Na Gradišču nad Prvačino zaradi plazenja tal že več kot desetletje živijo v nenehnem strahu in negotovosti. Država, ki bi morala poskrbeti za sanacijo tega plazu velikega obsega, je sicer poskrbela za podporni zid, ki je nekoliko omilil drsenje zemljine, toda dela ostajajo nedokončana, pa tudi postavljene zaščite nihče ne vzdržuje.


15.04.2015

Spomenik Marca Pola v Ljubljani

Nekateri tuji turistični vodniki turistom v Ljubljani razlagajo, da je Narodna univerzitetna knjižnica zaradi značilne rdeče opeke zadnji ostanek komunistične arhitekture. Smo ena redkih držav, ki ima na glavnem trgu prestolnice spomenik pesniku, nekateri vodniki brez licence pa prosto po Prešernu pojasnjujejo, da gre za spomenik Marcu Polu. Turistična sezona se je že začela, samo v Ljubljani so marca zabeležili 23 odstotkov več nočitev kot v enakem mesecu lani. Ob vse večjem številu turistov pa narašča tudi število turističnih vodnikov iz tujine, ki brez vseh licenc turistom razkazujejo slovenske znamenitosti. Zakaj za tuje turistične vodnike veljajo drugačna pravila kot lokalne? Kdo je lahko turistični vodnik in kdo ne in zakaj sami sebi strižemo krila na področju turizma?


08.04.2015

Sklad kmetijskih zemljišč in menjava vinjete

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je v letu 2014 v zakup in najem oddal skupno 54 803 hektarjev zemljišč in s tem ustvaril dobrih 7 milijonov in pol evrov prihodka. Če bi sodili samo po številkah, pobranih najemninah, bi lahko sklepali, da je sklad dober gospodar. A ni čisto tako: veliko zemljišč, s katerim upravlja sklad je zaraščenih, na mnogih stojijo počitniške prikolice, hiške in podobni objekti. Da nimajo pravega nadzora nad premoženjem pa priča tudi podatek, da je na enem od prvovrstnih kmetijskih zemljišč celo deponija gradbenega materiala. izvedeli pa ste tudi, kako do nadomestne vinjete, če sami zamenjate razbito vetrobransko steklo na avtomobilu. Je dovolj račun za vinjeto ali res potrebujemo še račun za zamenjavo vetrobranskega stekla?


01.04.2015

Slaba oskrba

Vsak si želi stara leta preživeti kar najlepše in v miru. Mnogi se zato odločijo za doživljenjsko oskrbo in na tistega, ki je pripravljen skrbeti zanje, prepišejo svoje premoženje. Naša poslušalka, devetdeset letna gospa, je storila prav to, a ker z oskrbo ni bila zadovoljna je hotela pogodbo preklicati. A ker pogodba ni bila natančno in jasno zapisana je ostala brez vsega.


25.03.2015

Uničeni spomeniki kot posel

Uspešnost varstva kulturne dediščine lahko presojamo tudi po številu uničenih spomenikov in zgrešenih rešitev. Strokovnjaki opozarjajo, da način organizacije spomeniško-varstvene službe pri nas omogoča nepregledno delovanje in da se je strokovnost pogosto popolnoma umaknila poslu. V oddaji Kje pa vas čevelj žuli boste izvedeli tudi, koliko zaposlenih Zavoda za varstvo kulturne dediščine ima popoldanski s. p. in zakaj se to vodstvu zavoda ne zdi problematično.


11.03.2015

ISDN

Zveza potrošnikov Slovenije je Telekom Slovenije pozvala, naj naročnikom vrne nesporni del škode, ki jo je povzročil z vsiljevanjem storitve ISDN, in najpozneje do 10. marca poda javni odgovor. Toda Telekom se za pozive ne zmeni in izkorišča vse pravne možnosti. Bodo kljub ugotovitvi Javne agencije za varstvo konkurence in potrditvi upravnega sodišča, da je Telekom zlorabljal prevladujoči položaj, odškodninski zahtevki zastarali, tako kot je že zastaral rok za izrek globe?


11.03.2015

ISDN

Zveza potrošnikov Slovenije je Telekom Slovenije pozvala, naj naročnikom vrne nesporni del škode, ki jo je povzročil z vsiljevanjem storitve ISDN, in najpozneje do 10. marca poda javni odgovor. Toda Telekom se za pozive ne zmeni in izkorišča vse pravne možnosti. Bodo kljub ugotovitvi Javne agencije za varstvo konkurence in potrditvi upravnega sodišča, da je Telekom zlorabljal prevladujoči položaj, odškodninski zahtevki zastarali, tako kot je že zastaral rok za izrek globe?


04.03.2015

Uvedba socialnih računov?

Znova opozarjamo na etično sporno početje bank


25.02.2015

Goljufiva posojila zasebnih posojilnic

Žrtve so največkrat posojilojemalci z nizkimi prihodki, ki jih banke zavrnejo, posojilo pa vsemu navkljub nujno potrebujejo. Posojilodajalci jim zaračunavajo oderuške obresti, velike stroške odobritve in na pogodbah navajajo večkratnike dejanskih posojil. V zadnjem letu je policija zabeležila kar 700 takšnih primerov. Mnogi so na ta način ostali brez hiše ali stanovanja.


18.02.2015

Fracking v Petišovcih

Pretekli teden je v Lendavi potekala javna tribuna Ustavimo fracking v Petišovcih. Pobudniki so zaskrbljeni zaradi postopka izdaje okoljevarstvenega soglasja za novo centralno plinsko postajo v Petišovcih. Ta naj bi predelovala plin, ki bi ga pridobivali s postopki fracking na petišovskem plinskem polju. Javnim ustanovam in vlagateljem vloge med drugim očitajo netransparentno informiranje in zahtevajo sprejetje posebne zakonodaje o frackingu.


11.02.2015

Coworking v težavah

Kakšna je strategija države do centrov sodela oziroma coworkinga? Na eni strani je finančno spodbudila odprtje novega coworking centra v Mariboru, kjer je že pred te obstajala dobro delujoča coworking skupnost, na drugi pa je negativno odgovorila na prošnjo ljubljanskega kreativnega centra Poligon, ki se zaradi visokih stroškov borijo za preživetje – še več, odgovorili so, naj se prijavljajo na razpise, ki pa jih za zdaj ni bilo. Bo država coworkingom priskočila na pomoč ali dopustila uničenje dobre prakse pomoči samozaposlenim?


04.02.2015

Vetrne elektrarne

Lani so po svetu v vetrne elektrarne investirali 100 milijard dolarjev. Če bi glede na število prebivalcev v vetrnice podobno vlagali tudi v Sloveniji, bi morali vanje vložiti okrog 30 milijonov. Toda, tako kot na področju sončnih elektrarn, v letu 2014 investicij nismo imeli. Na zemljevidu vetrnih elektrarn v Evropi predstavljamo belo liso. Po nekaterih ocenah bi pri nas lahko postavili več sto vetrnic, vendar tega ne počnemo. Najprej zaradi ptic, zdaj pa zaradi hrupa in strahu pred vplivi na zdravje.


28.01.2015

Stroški ogrevanja in sumljivi delodajalci

O visokih zneskih na položnicah za ogrevanje pri zaprtih radiatorjih v Mariboru, odovarjamo pa tudi na vprašanje, kaj storiti, če vas Zavod za zaposlovanje napoti na sumljivo podjetje.


21.01.2015

Nepravilnosti v Klubu zdravljenih alkoholikov Tolmin

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


14.01.2015

Nepravilnosti v ptujskem upokojenskem domu

Po 25-ih letih so se v začetku decembra zgodile spremembe na čelu ptujskega doma za upokojence. Dolgoletno direktorico Kristino Dokl je ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak razrešila s položaja, novi svet zavoda pa je na to mesto imenoval Jožico Šemnički. Čeprav je ta v prvem mesecu glavnino svojega delovanja usmerila v normalizacijo razmer v dom, pa na dan prihajajo tudi podrobnosti zapuščine Kristine Dokl. Med bolj presenetljivimi je 11,5 milijona evrov presežka v poslovanju, kar je za javni neprofitni zavod izjemno visoka številka. Ali je bil ta presežek ustvarjen na zakonit način?


07.01.2015

Spet gradnja na poplavnem območju

Vlagatelj na Drenovem Griču ni dobil gradbenega dovoljenja za naselje vrstnih hiš na poplavnem območju. Občina Vrhnika meni, da bi z graditvijo 78 vrstnih hiš drastično poslabšal poplavno stanje na obstoječih, pozidanih zemljiščih in s tem ogrozil življenja in premoženje v naselju. Toda upravno sodišče je ugotovilo nezakonitost alineje člena občinskega akta, zato je zadevo vrnilo v postopek upravni enoti, ki pa pri odločanju ne bo smela upoštevati negativne odločbe za izdajo vodnega soglasja, saj je ARSO ni izdal v predpisanem roku.


Stran 14 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov