Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kanabidiol na tnalu

11.12.2019

Letošnji pridelek industrijske konoplje kmetom ostaja v skladiščih, da jih bo rigorozno uvajanje evropske regulative uničilo, skrbi tudi proizvajalce izdelkov z izvečki CBD-ja.

Letošnji pridelek industrijske konoplje kmetom ostaja v skladiščih, da jih bo rigorozno uvajanje evropske regulative uničilo, skrbi tudi proizvajalce izdelkov z izvečki CBD-ja

V zadnjih letih se je tako v Evropi kot pri nas razširila ponudba izdelkov, ki vsebujejo kanabidiol oziroma CBD. V Sloveniji je dovoljeno gojiti industrijsko konopljo za prehranske in industrijske namene, ker pa je Evropska komisija, ki ureja Katalog novih živil, januarja letos na zahtevo držav članic Evropske unije vanj vnesla tudi spremembe v zvezi s CBD-jem oziroma izdelki, ki vsebujejo ta kanabinoid konoplje, je tako med proizvajalci kot potrošniki zavladala zmeda.

Industrijska konoplja poleg THC-ja vsebuje tudi kanabidiol oziroma CBD ter druge kanabinoide in ko se uporablja v prehrani, ne sme predstavljati tveganja za zdravje. Ministrstvo za zdravje je na osnovi raziskave izpred treh let ocenilo, da uživanje običajnih živil, kot so konopljino olje, poparki čaja, semena, moka in izdelki, ki ne vsebujejo koncentriranih sestavin industrijske konoplje, ne predstavljajo tveganja za zdravje pri odraslih ljudeh. Robert Holc iz Lipe, prvi, ki je v Sloveniji začel izdelovati konopljin med, pa pravi, da zaradi evropske direktive naša država želi popolnoma ukiniti prodajo CBD ekstraktov:

“V ozadju se zagotovo skrivajo temni oblaki nad konopljo, saj najverjetneje želi farmacija prevzeti posel konoplje, ki je zdaj v razcvetu. Izvohali so denar in zdaj želijo na nek način pritisniti na celoten sistem.”

Da bo od prepovedi kanabidiola največ pridobila farmacevtska industrija, se strinja tudi prof. dr. David Neubauer:

“Najnovejše zdravilo, ki je bilo registrirano že v Ameriki lansko leto, ga je letos potrdila tudi Evropska medicinska agencija. Imenuje se epidioleks in je 100% kanabidiol, ki ga izdeluje GW Pharma. Verjetno bo kmalu na voljo tudi v Sloveniji in izračuni so, da je cena 32 000 dolarjev letno na otroka s trdovratno epilepsijo, medtem ko je sedanja cena kanabidiola na otroka, ki ga imamo v kliničnem centru, okrog šest tisoč, kar je približno petkrat manj.”

Nad novimi razmerami na trgu so zaskrbljeni in obupani tudi kmetje, ki pri nas pridelujejo industrijsko konopljo na skoraj 400 hektarjih. Dejan Rengeo iz Prekmurja je bil med prvimi, ki je začel pridelovati konopljo. Gojenje pa mu predstavlja kar petino poljedeljske pridelave:

“Surovine se je nabralo kar nekaj, prodali pa nismo niti grama še. Vse je v skladiščih. Že depresija nas je začela loviti. Če bo tako dalje, bomo morali zmanjšati površino, s tem pa bo tudi naš trud in vložek razvrednoten.”

Preverili smo pri Evropski komisiji, kjer pojasnjujejo, da katalog novih živil ni zakonsko zavezujoč. So pa nosilci živilske dejavnosti dolžni preveriti, ali živilo, ki ga nameravajo prodajati na evropskem trgu, spada na področje uporabe te uredbe. Dejstvo, da je določeno živilo vnešeno v katalog kot novo živilo, ki ga ni mogoče prodajati brez predhodnega dovoljenja, je pomemben dejavnik pri tem preverjanju, ne glede na to, ali je katalog zakonsko obvezujoč ali ne. Za kakšne spremembe pa sploh gre, odgovarja generalna direktorica Direktorata za javno zdravje Mojca Gobec:

“Izdelkov s koncetriranim CBD-jem se ne sme prodajati kot živila ali prehranska dopolnila, dokler se ne pridobi ocena tveganja, varnosti s strani Evropske agencije za varno hrano in odobritve s strani Evropske komisije.”

Na ministrstvu s tem želijo opozoriti, da je pri ukrepih glede koncentriranega CBD-ja na prvem mestu varnost potrošnika.

“So študije, ki kažejo, da bi lahko koncentriran CBD imel negativne učinke na zdravje. Tako opozorilo je pred kakšnim tednom dal tudi ameriški urad za prehrano in živila FDA.” – Mojca Gobec

V opozorilu FDA izpostavlja, da so študije na živalih pokazale, da bi CBD lahko imel vpliv na plodnost in nivo testosterona. V mednarodnem inštitutu za kanabinoide ICANA po drugi strani pravijo, da je pri študijah na laboratorijskih živalih, ki so genetsko spremenjene in v razmerah, ki so daleč od homesoataze za živali, težko in nehvaležno sklepati rezultate na ljudi. Poudarjajo, da študij, ki bi kazale, da CBD negativno vpliva na plodnost moških ali žensk, zaenkrat ni. Član mednarodnega inštituta za kanabinoide ICANNA, prof. dr. David Neubauer izpostavi poročilo Svetovne zdravstvene organizacije:

“Poročilo navaja, da je v konoplji prisoten kanabidiol varen in ga ljudje, kot tudi živali, dobro prenašajo ter ni povezan z negativnimi učinki na javno zdravje.”

Ob tem pa Neubauer opozarja, da CBD ni za zdrave ljudi, ampak ljudi, ki imajo kakšne tegobe. To so lahko tudi hude motnje spanja.

Ker Ministrstvo za zdravje od januarja ni uspelo izdati nikakršnih navodil ali smernic o tem, kako ravnati po vpisu izdelkov z vsebnostjo CBD-ja v Katalog novih živil, je zavladala zmeda. Julija je pri nas stekel inšpekcijski nadzor, postopki so v teku, ukrepov še niso izrekli.

Zmedeno uvajanja evropske zakonodaje pri nas pa ne prinaša škode samo kmetom pač pa tudi proizvajalcem, ki se bojijo, da jih bodo med čakanjem na dovoljenja evropskih institucij na trgu izrinili tuji, ki so očitno podvrženi prijaznejšemu ravnanju domače države kot naši. Evropski red nenazadnje velja za vse države v Evropski uniji, a že v sosednji Avstriji tudi naši proizvajalci še naprej prodajajo svoje izdelke, tam imajo svoje trgovine z izdelki iz konoplje tudi slovenski državljani.


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

Kanabidiol na tnalu

11.12.2019

Letošnji pridelek industrijske konoplje kmetom ostaja v skladiščih, da jih bo rigorozno uvajanje evropske regulative uničilo, skrbi tudi proizvajalce izdelkov z izvečki CBD-ja.

Letošnji pridelek industrijske konoplje kmetom ostaja v skladiščih, da jih bo rigorozno uvajanje evropske regulative uničilo, skrbi tudi proizvajalce izdelkov z izvečki CBD-ja

V zadnjih letih se je tako v Evropi kot pri nas razširila ponudba izdelkov, ki vsebujejo kanabidiol oziroma CBD. V Sloveniji je dovoljeno gojiti industrijsko konopljo za prehranske in industrijske namene, ker pa je Evropska komisija, ki ureja Katalog novih živil, januarja letos na zahtevo držav članic Evropske unije vanj vnesla tudi spremembe v zvezi s CBD-jem oziroma izdelki, ki vsebujejo ta kanabinoid konoplje, je tako med proizvajalci kot potrošniki zavladala zmeda.

Industrijska konoplja poleg THC-ja vsebuje tudi kanabidiol oziroma CBD ter druge kanabinoide in ko se uporablja v prehrani, ne sme predstavljati tveganja za zdravje. Ministrstvo za zdravje je na osnovi raziskave izpred treh let ocenilo, da uživanje običajnih živil, kot so konopljino olje, poparki čaja, semena, moka in izdelki, ki ne vsebujejo koncentriranih sestavin industrijske konoplje, ne predstavljajo tveganja za zdravje pri odraslih ljudeh. Robert Holc iz Lipe, prvi, ki je v Sloveniji začel izdelovati konopljin med, pa pravi, da zaradi evropske direktive naša država želi popolnoma ukiniti prodajo CBD ekstraktov:

“V ozadju se zagotovo skrivajo temni oblaki nad konopljo, saj najverjetneje želi farmacija prevzeti posel konoplje, ki je zdaj v razcvetu. Izvohali so denar in zdaj želijo na nek način pritisniti na celoten sistem.”

Da bo od prepovedi kanabidiola največ pridobila farmacevtska industrija, se strinja tudi prof. dr. David Neubauer:

“Najnovejše zdravilo, ki je bilo registrirano že v Ameriki lansko leto, ga je letos potrdila tudi Evropska medicinska agencija. Imenuje se epidioleks in je 100% kanabidiol, ki ga izdeluje GW Pharma. Verjetno bo kmalu na voljo tudi v Sloveniji in izračuni so, da je cena 32 000 dolarjev letno na otroka s trdovratno epilepsijo, medtem ko je sedanja cena kanabidiola na otroka, ki ga imamo v kliničnem centru, okrog šest tisoč, kar je približno petkrat manj.”

Nad novimi razmerami na trgu so zaskrbljeni in obupani tudi kmetje, ki pri nas pridelujejo industrijsko konopljo na skoraj 400 hektarjih. Dejan Rengeo iz Prekmurja je bil med prvimi, ki je začel pridelovati konopljo. Gojenje pa mu predstavlja kar petino poljedeljske pridelave:

“Surovine se je nabralo kar nekaj, prodali pa nismo niti grama še. Vse je v skladiščih. Že depresija nas je začela loviti. Če bo tako dalje, bomo morali zmanjšati površino, s tem pa bo tudi naš trud in vložek razvrednoten.”

Preverili smo pri Evropski komisiji, kjer pojasnjujejo, da katalog novih živil ni zakonsko zavezujoč. So pa nosilci živilske dejavnosti dolžni preveriti, ali živilo, ki ga nameravajo prodajati na evropskem trgu, spada na področje uporabe te uredbe. Dejstvo, da je določeno živilo vnešeno v katalog kot novo živilo, ki ga ni mogoče prodajati brez predhodnega dovoljenja, je pomemben dejavnik pri tem preverjanju, ne glede na to, ali je katalog zakonsko obvezujoč ali ne. Za kakšne spremembe pa sploh gre, odgovarja generalna direktorica Direktorata za javno zdravje Mojca Gobec:

“Izdelkov s koncetriranim CBD-jem se ne sme prodajati kot živila ali prehranska dopolnila, dokler se ne pridobi ocena tveganja, varnosti s strani Evropske agencije za varno hrano in odobritve s strani Evropske komisije.”

Na ministrstvu s tem želijo opozoriti, da je pri ukrepih glede koncentriranega CBD-ja na prvem mestu varnost potrošnika.

“So študije, ki kažejo, da bi lahko koncentriran CBD imel negativne učinke na zdravje. Tako opozorilo je pred kakšnim tednom dal tudi ameriški urad za prehrano in živila FDA.” – Mojca Gobec

V opozorilu FDA izpostavlja, da so študije na živalih pokazale, da bi CBD lahko imel vpliv na plodnost in nivo testosterona. V mednarodnem inštitutu za kanabinoide ICANA po drugi strani pravijo, da je pri študijah na laboratorijskih živalih, ki so genetsko spremenjene in v razmerah, ki so daleč od homesoataze za živali, težko in nehvaležno sklepati rezultate na ljudi. Poudarjajo, da študij, ki bi kazale, da CBD negativno vpliva na plodnost moških ali žensk, zaenkrat ni. Član mednarodnega inštituta za kanabinoide ICANNA, prof. dr. David Neubauer izpostavi poročilo Svetovne zdravstvene organizacije:

“Poročilo navaja, da je v konoplji prisoten kanabidiol varen in ga ljudje, kot tudi živali, dobro prenašajo ter ni povezan z negativnimi učinki na javno zdravje.”

Ob tem pa Neubauer opozarja, da CBD ni za zdrave ljudi, ampak ljudi, ki imajo kakšne tegobe. To so lahko tudi hude motnje spanja.

Ker Ministrstvo za zdravje od januarja ni uspelo izdati nikakršnih navodil ali smernic o tem, kako ravnati po vpisu izdelkov z vsebnostjo CBD-ja v Katalog novih živil, je zavladala zmeda. Julija je pri nas stekel inšpekcijski nadzor, postopki so v teku, ukrepov še niso izrekli.

Zmedeno uvajanja evropske zakonodaje pri nas pa ne prinaša škode samo kmetom pač pa tudi proizvajalcem, ki se bojijo, da jih bodo med čakanjem na dovoljenja evropskih institucij na trgu izrinili tuji, ki so očitno podvrženi prijaznejšemu ravnanju domače države kot naši. Evropski red nenazadnje velja za vse države v Evropski uniji, a že v sosednji Avstriji tudi naši proizvajalci še naprej prodajajo svoje izdelke, tam imajo svoje trgovine z izdelki iz konoplje tudi slovenski državljani.


20.08.2014

Životarjenje turističnih agencij?

Turistične agencije so že pred krizo doživljale korenite spremembe na trgu, saj vse več ljudi zaradi razvejanih možnosti spletnih rezervacij in plačil potuje v lastni organizaciji. Nekatere agencije so se prilagodile, nekaj jih je tudi propadlo, veliko jih životari. Kaj se dogaja s slovenskimi turističnimi agencijami v teh težkih razmerah, kako poslujejo, predvsem pa, kakšne so njihove storitve?


13.08.2014

Čigavo sadje in zelenjavo jedo otroci v naših šolah in vrtcih?

Kar 67 % melon, 60 % hrušk in 29 % jabolk, ki so jih inšpektorji pregledali v šolah in vrtcih, ni označenih v skladu s predpisi, nepravilnosti so tudi pri navajanju porekla sadja. Pisal nam je sadjar, ki se sprašuje, zakaj naši otroci v šolah in vrtcih jedo tuja jabolka, pri katerih ni jasno, od kod izvirajo, nimajo certifikata in so škropljena s sredstvi, ki v Sloveniji sploh niso dovoljena, medtem ko slovenska jabolka pogosto končajo tudi na deponiji. Po drugi strani pa se v vrtcih se sprašujejo zakaj, saj menda nekateri naši sadjarji sadje raje zavržejo, kot da bi ga ponudili po sprejemljivi ceni.


06.08.2014

Poplave v Podravju in Natura 2000

Poplavljanje potokov v spodnjem Podravju je stalnica vsakega leta; zalite ceste, hiše in polja pa so po mnenju mnogih predvsem posledica slabega vzdrževanja potokov in zaraščenosti, zaradi katere se struge prehitro napolnijo. Domačini in številni župani so prepričani, da so za takšno stanje odgovorni predvsem okoljevarstveniki in območje Nature 2000. Ti pa pogrešajo aktivnejšo vlogo države in lokalnih skupnosti pri iskanju rešitev. A kje najti denar?


30.07.2014

Malo denarja za programe, kako postaviti za zidove?

V Sloveniji imamo številne nevladne organizacije in humanitarna društva, ki izvajajo odlične programe dela. Slednji so preko razpisov financirani na državni in lokalni ravni, a kaj ko to ni dovolj. Nevladne in humanitarne organizacije za svoj obstoj potrebujejo tudi kritje delovnih stroškov, to so lahko investicijski stroški, ki na primer nastanejo pri določenih obnovah in selitvah) ali pa operativni stroški (kateri krijejo stroške najemnine, elektrike, vode ipd.). Na primeru Slovenske filantropije smo preverjali kako.


23.07.2014

Hujšanje prek spleta

Do čudežnih izdelkov za hujšanje nas loči le nekaj klikov, kdo pa je tisti, ki zagotavlja, da je tovrsten nakup varen in obljubo v primeru nedelovanju tudi izpolni?


16.07.2014

Upravljanje z objektom v Domžalah

Za upravljanje s poslovno-stanovanjskim objektom SPB-1 v Domžalah se borita dve podjetji, ki sta registrirani za upravljanje z objekti. Podjetje Aktiva ima z lastniki sklenjeno pogodbo o upravljanju že od leta 2004, sedaj pa se je precej njih odločilo za sklenitev pogodbe s podjetjem SPL iz Ljubljane.


18.06.2014

Zastarela Stara Gora

Oddelek invalidne mladine v Stari Gori, ki je v sklopu Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica, je prvenstveno namenjen zdravljenju otrok, ki imajo hude nevrološke pa tudi druge telesne okvare. Čeprav oddelek velja za strokovno uspešnega, pa so precej manj uspešni v želji po novih prostorih, v katerih bivajo otroci.


11.06.2014

Prijava kršitve ali služba?

Skupina varnostnikov je zaradi številnih kršitev pravic v podjetju odšla na inšpektorat za delo. Inšpektorica jim je povedala, da če bodo dali prijavo, lahko računajo na to, da bodo čez mesec dni ostali brez službe. Po takšnem nasvetu so delavci raje ostali tiho. Zakaj ni dobro molčati, na kakšen način je mogoče ukrepati in kako se morajo odzvati inšpektorji, smo vprašali glavno inšpektorico za delo RS Natašo Trček in prof. dr. Barbaro Kresal s FSD in EF v Ljubljani.


04.06.2014

Mobing v Slovenski vojski?

Zaradi mobinga predpostavljenih v Slovenski vojski je vodja mobilnega biološkega laboratorija psihično zbolel, nato pa je izgubil še službo. Zakaj velika večina žrtev mobinga o tem ne upa spregovoriti javno in na glas?


28.05.2014

Množično predpisovanje antidepresivov

Poraba antidepresivov se je v zadnjih desetih letih več kot podvojila. Samo lani smo Slovenci zaužili kar 1.400.000 škatlic antidepresivov. Lahko vzroke iščemo le v krizi?


21.05.2014

Žrtve nasilja tudi žrtve sistema

V strahu za življenje je morala naša poslušalka skupaj z otrokom pred nasilnim in nepredvidljivim nekdanjim partnerjem pobegniti v varno hišo povsem na drug konec Slovenije. In naletela na zelo togo zakonodajo.


14.05.2014

Aha Mura spet pred stečajem?

Tisoč 200 delavcev Aha Mure s strahom pričakuje petek, ko bodo izvedeli, ali bodo morali spet na zavod za zaposlovanje.


07.05.2014

Zakaj DURS pet mesecev ni zaznal plačila?

Sin poslušalke je prejel dohodninsko odločbo, da davčni upravi dolguje 300 evrov.


30.04.2014

Sindikati se bodo morali prilagoditi zahtevam časa in potrebam delavcev

Delavce tarejo kriza, slabe plače, negotove gospodarske razmere, spremembe na trgu dela, tudi slabe izkušnje z neodgovornimi delodajalci. Vse več je poklicev in dejavnosti, ki nimajo svojih sindikatov, oblike zaposlovanja se spreminjajo, veliko je prekernih delavcev in samozaposlenih, v procesih globalizacije delovna sila migrira in sindikalno ni primerno organizirana. Kako sindikati sledijo vsemu temu s svojo organiziranostjo in načinom dela?


23.04.2014

Nezakoniti sodni vročevalci

Na spisku pooblaščenih sodnih vročevalcev je kar 25 takšnih, ki tega dela ne bi smeli opravljati, sodišča pa kljub temu strogo upoštevajo omenjeni spisek, ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje. Nekateri vročevalci tako za slovenska sodišča delajo na črno. Na Ministrstvu za pravosodje pravijo, da so s tem seznanjeni, a za ukrepanje nimajo zakonske podlage.


16.04.2014

Gradnja ptujske šole stoji

Septembra se je začela gradnja ptujske šole za otroke s posebnimi potrebami, zaradi pomanjkanja denarja dela stojijo. Župani bodo o tem odločali jutri, a dogovora očitno ne bo.


09.04.2014

Je letnik izdelave vozila res nepomemben?

Naš poslušalec se je odločil kupiti avto na podlagi spletnega oglasa. Izbral je vozilo letnik 2007, a se je pri zavarovanju vozila izkazalo, da gre za leto starejše vozilo. Kasneje pa se je na pooblaščenem servisu izkazalo, da gre v resnici za vozilo letnika 2004.


02.04.2014

Postopki za posvojitev in reorganizacija Centrov za socialno delo

Zadnja leta se pri nas spet povečuje število posvojenih otrok, potem ko se je z osamosvojitvijo Slovenije zmanjšala možnost za posvojitev otrok iz držav, nastalih na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Še vedno pa je vrsta kandidatov za posvojitev pri nas daljša kot je otrok, ki jih je mogoče posvojiti.


26.03.2014

Zaradi ribogojnice občasno suha struga potoka

Vaščani vasi Ribjek pri Osilnici se pritožujejo zaradi zasebne ribogojnice. Lastnik namreč ob manjšem pritoku vodo preusmeri v bazene z ribami, zato je del potočne struge suh, kar je v nasprotju z vodovarstvenim in uporabnim dovoljenjem za ribogojnico.


26.03.2014

Zaradi ribogojnice občasno suha struga potoka

Vaščani vasi Ribjek pri Osilnici se pritožujejo zaradi zasebne ribogojnice. Lastnik namreč ob manjšem pritoku vodo preusmeri v bazene z ribami, zato je del potočne struge suh, kar je v nasprotju z vodovarstvenim in uporabnim dovoljenjem za ribogojnico.


Stran 16 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov