Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V letošnjem izboru oddaj Kje pa vas čevelj žuli bo svet hrematistične iluzije s svojimi toplimi in hkrati zelo ostrimi komentarji razblinil pater Karel Gržan, ki je prepričan, da se vse začne v odnosu do narave.
V letošnjem izboru oddaj Kje pa vas čevelj žuli je svet hrematistične iluzije s svojimi toplimi in hkrati zelo ostrimi komentarji razblinil pater Karel Gržan, ki je prepričan, da se vse začne v odnosu do narave
Mislite, da jaz nimam opozicije, zdaj ko sem to izrekel? Ali to pomeni, da se bom skril v našo sveto uniformo in kot papagaj ponavljal tisto, s čimer bom čim bolj pripadal naši misli?
V oddaji Kje pa vas čevelj žuli smo tudi letos raziskali številne teme, ki močno vplivajo na naša življenja. Izbor je komentiral pater Karel Gržan, oster kritik polarizacije in hrematizma.
Živali po čustveni inteligenci neizmerno presegajo človeka, na vprašanje, ki dela težave nekaterim odločevalcem, jasno odgovarja Karel Gržan.
“V porabništvu so najprej na vrsti živali, sledi pa človek. Najprej so rekli, da živali nimajo duše. Bojim se, da bo prišel čas, ko bo nekdo izglasoval, da tudi določen sloj ljudi nima duše in je namenjen za porabništvo.”
Gržana so živali reševale, ko je izgorel. To se mu je zgodilo že večkrat, saj ne zna reči ne. Pravi, da so nas vzgojili v uslužnost, popolno predanost. Navadili so nas pozabljati nase in misliti samo na druge. Še na številne druge načine so nas manipulirali – tako, da smo dobili odlično oceno, da so nam rekli, da smo pridni, da smo dovolj dobri. Če se temu korenčku pridruži še palica, če ne ustrezamo, je manipulacija popolna, dodaja.
Najhuje je, če posameznika osamijo in potisnejo v kot.
“Potem boš pregorel, obnemogel, poln občutkov krivde in zavračanja sebe. Ne sistema, ampak samega sebe, ker ne zmoreš ustrezati pričakovanjem.”
Gržan je trdno prepričan, da bi bil delež ljudi, ki so odvisni od snovi, kot je alkohol, veliko manjši, če bi bil naš proces izobraževanja usmerjen v vzgojo in pomoč človeku, da bo našel sebe.
Ljudje se umikajo v svet iluzije, saj se ne morejo soočiti z resničnostjo. Gržan poudarja gledanje resničnostnih šovov. Sam se je spraševal, zakaj toliko ljudi gleda nekaj, kar ne prinaša nobene vsebine: “Gledajo Kmetijo, ker se ne morejo soočiti s svojo lastno ‘štalo’.”
Gržanu se zdi nedopustno, kakšen odnos do migrantov podpirajo nekatere krščanske sredine.
“Veste, Jezus je bil migrant. Takoj po rojstvu je morala njegova družina zbežati. V Egiptu, v katerega so prebežali, mu gotovo ne bi priznali statusa begunca, saj v njegovi rojstni deželi ni bilo vojne. Torej je bil migrant in bi ga izgnali. Kako hinavsko: praznujemo božič, Jezusa pa izženemo. In če to zagovarja nekdo, ki se šopiri z nekakšno krščanskostjo, je to zame vrhunec hinavščine, najbolj prefinjena hinavščina. Kako lahko praznujemo božič, migranta – Jezusa – pa pošiljamo stran? Potem je božič samo nekakšen blišč, plehkost, zahodnjaška izrojenost, ne pa resnična prazničnost, ki lahko pride samo takrat, ko odpreš vrata svojega srca.“
“Vsak človek ima pravico, da je objet, da čuti ljubezen, da je sprejet. Marsikdo najde to v odnosu moški – ženska, marsikdo v istospolnem razmerju. In kdo ima pravico komur koli reči, da se ne uresničuje v ljubezni, da nima pravice biti objet, sprejet, ljubljen? Kdo ima tukaj pravico soditi?! Kdo sem jaz, da bi tiste, ki ljubijo drugače, kakor koli poniževal, blatil, celo napadal, kot smo slišali?”
Gržan meni, da se je treba osredotočiti na navdihovalce, potrjevalce in zagovornike agresivnosti. Toda ti gospodarji, ki sprožajo agresijo, so v igri polarizacije, sistemu “naših in nenaših”, nedotakljivi.
“Mislite, da jaz nimam opozicije, zdaj ko sem to izrekel? Ali to pomeni, da se bom skril v našo sveto uniformo in kot papagaj ponavljal tisto, s čimer bom čim bolj pripadal naši misli? To je zame ponižujoče – ovohavanje, ali si ‘naš’. V institucijah, ne samo religioznih, vlada popolna paranoja. Nekateri samo ovohavajo, ali je ta še naš in v čem ni naš. Kako bi želel tem ljudem, da se vrnejo k sebi, k tisti notranji prijetnosti, izvirnosti. Mogoče so prav ti ljudje drugačni in se zelo bojijo drugačnosti, zato se v strahu tako enačijo z neko deklarirano sprejetostjo.”
Gržan meni, da se bo cerkev morala soočiti še z veliko vprašanji. Tudi z veliko hinavščino pri spolnih zlorabah. Pravi, da je pred grehom posameznika greh ustanove.
“Se cerkev vpraša, ali je, preden je nekoga prisilila v celibat, preučila vse možne izkrivljenosti, ki se porodijo, ko ne zna kanalizirati te napetosti? Na začetku kanonskega prava piše, da nima nihče pravice uvajati običajev, ki bi bili proti naravnemu redu.”
Glede evtanazije, ki smo jo omenili v eni izmed oddaj, opozarja, da je pri tem treba biti izjemno previden, hkrati pa pravi, da nima pravice, da bi presojal odločitve ljudi, ki izjemno trpijo. Najpomembnejše se mu zdi, ali znamo stati ob strani ljudem, ki doživljajo to obdobje življenja v hudih bolečinah.
“Glede evtanazije se odpira toliko vprašanj, ki bi jih bi bilo treba premisliti in spraviti v koncept človečnosti.”
Vse oddaje Kje pa vas čevelj žuli najdete tukaj.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
V letošnjem izboru oddaj Kje pa vas čevelj žuli bo svet hrematistične iluzije s svojimi toplimi in hkrati zelo ostrimi komentarji razblinil pater Karel Gržan, ki je prepričan, da se vse začne v odnosu do narave.
V letošnjem izboru oddaj Kje pa vas čevelj žuli je svet hrematistične iluzije s svojimi toplimi in hkrati zelo ostrimi komentarji razblinil pater Karel Gržan, ki je prepričan, da se vse začne v odnosu do narave
Mislite, da jaz nimam opozicije, zdaj ko sem to izrekel? Ali to pomeni, da se bom skril v našo sveto uniformo in kot papagaj ponavljal tisto, s čimer bom čim bolj pripadal naši misli?
V oddaji Kje pa vas čevelj žuli smo tudi letos raziskali številne teme, ki močno vplivajo na naša življenja. Izbor je komentiral pater Karel Gržan, oster kritik polarizacije in hrematizma.
Živali po čustveni inteligenci neizmerno presegajo človeka, na vprašanje, ki dela težave nekaterim odločevalcem, jasno odgovarja Karel Gržan.
“V porabništvu so najprej na vrsti živali, sledi pa človek. Najprej so rekli, da živali nimajo duše. Bojim se, da bo prišel čas, ko bo nekdo izglasoval, da tudi določen sloj ljudi nima duše in je namenjen za porabništvo.”
Gržana so živali reševale, ko je izgorel. To se mu je zgodilo že večkrat, saj ne zna reči ne. Pravi, da so nas vzgojili v uslužnost, popolno predanost. Navadili so nas pozabljati nase in misliti samo na druge. Še na številne druge načine so nas manipulirali – tako, da smo dobili odlično oceno, da so nam rekli, da smo pridni, da smo dovolj dobri. Če se temu korenčku pridruži še palica, če ne ustrezamo, je manipulacija popolna, dodaja.
Najhuje je, če posameznika osamijo in potisnejo v kot.
“Potem boš pregorel, obnemogel, poln občutkov krivde in zavračanja sebe. Ne sistema, ampak samega sebe, ker ne zmoreš ustrezati pričakovanjem.”
Gržan je trdno prepričan, da bi bil delež ljudi, ki so odvisni od snovi, kot je alkohol, veliko manjši, če bi bil naš proces izobraževanja usmerjen v vzgojo in pomoč človeku, da bo našel sebe.
Ljudje se umikajo v svet iluzije, saj se ne morejo soočiti z resničnostjo. Gržan poudarja gledanje resničnostnih šovov. Sam se je spraševal, zakaj toliko ljudi gleda nekaj, kar ne prinaša nobene vsebine: “Gledajo Kmetijo, ker se ne morejo soočiti s svojo lastno ‘štalo’.”
Gržanu se zdi nedopustno, kakšen odnos do migrantov podpirajo nekatere krščanske sredine.
“Veste, Jezus je bil migrant. Takoj po rojstvu je morala njegova družina zbežati. V Egiptu, v katerega so prebežali, mu gotovo ne bi priznali statusa begunca, saj v njegovi rojstni deželi ni bilo vojne. Torej je bil migrant in bi ga izgnali. Kako hinavsko: praznujemo božič, Jezusa pa izženemo. In če to zagovarja nekdo, ki se šopiri z nekakšno krščanskostjo, je to zame vrhunec hinavščine, najbolj prefinjena hinavščina. Kako lahko praznujemo božič, migranta – Jezusa – pa pošiljamo stran? Potem je božič samo nekakšen blišč, plehkost, zahodnjaška izrojenost, ne pa resnična prazničnost, ki lahko pride samo takrat, ko odpreš vrata svojega srca.“
“Vsak človek ima pravico, da je objet, da čuti ljubezen, da je sprejet. Marsikdo najde to v odnosu moški – ženska, marsikdo v istospolnem razmerju. In kdo ima pravico komur koli reči, da se ne uresničuje v ljubezni, da nima pravice biti objet, sprejet, ljubljen? Kdo ima tukaj pravico soditi?! Kdo sem jaz, da bi tiste, ki ljubijo drugače, kakor koli poniževal, blatil, celo napadal, kot smo slišali?”
Gržan meni, da se je treba osredotočiti na navdihovalce, potrjevalce in zagovornike agresivnosti. Toda ti gospodarji, ki sprožajo agresijo, so v igri polarizacije, sistemu “naših in nenaših”, nedotakljivi.
“Mislite, da jaz nimam opozicije, zdaj ko sem to izrekel? Ali to pomeni, da se bom skril v našo sveto uniformo in kot papagaj ponavljal tisto, s čimer bom čim bolj pripadal naši misli? To je zame ponižujoče – ovohavanje, ali si ‘naš’. V institucijah, ne samo religioznih, vlada popolna paranoja. Nekateri samo ovohavajo, ali je ta še naš in v čem ni naš. Kako bi želel tem ljudem, da se vrnejo k sebi, k tisti notranji prijetnosti, izvirnosti. Mogoče so prav ti ljudje drugačni in se zelo bojijo drugačnosti, zato se v strahu tako enačijo z neko deklarirano sprejetostjo.”
Gržan meni, da se bo cerkev morala soočiti še z veliko vprašanji. Tudi z veliko hinavščino pri spolnih zlorabah. Pravi, da je pred grehom posameznika greh ustanove.
“Se cerkev vpraša, ali je, preden je nekoga prisilila v celibat, preučila vse možne izkrivljenosti, ki se porodijo, ko ne zna kanalizirati te napetosti? Na začetku kanonskega prava piše, da nima nihče pravice uvajati običajev, ki bi bili proti naravnemu redu.”
Glede evtanazije, ki smo jo omenili v eni izmed oddaj, opozarja, da je pri tem treba biti izjemno previden, hkrati pa pravi, da nima pravice, da bi presojal odločitve ljudi, ki izjemno trpijo. Najpomembnejše se mu zdi, ali znamo stati ob strani ljudem, ki doživljajo to obdobje življenja v hudih bolečinah.
“Glede evtanazije se odpira toliko vprašanj, ki bi jih bi bilo treba premisliti in spraviti v koncept človečnosti.”
Vse oddaje Kje pa vas čevelj žuli najdete tukaj.
Ta prostor je nevaren za nas, pravijo celjski otroci. Živijo s svincem, kadmijem, cinkom, kromom, ...
Poplave Drave v Podravju so od leta 2012 do danes povzročile že za skoraj 100 milijonov evrov škode na kmetijskih površinah, nihče razen kmetov in kakšnega župana pa se ni pretirano vznemirjal. Kaj šele ukrepal.
Namesto dolgih čakalnih vrst za sprejem v institucionalno varstvo bi ljudem morali zagotoviti samostojno življenje s podporo v skupnosti.
V kratki zgodovini samostojne Slovenije smo doživeli že številne absurde, ki so jih spisali uradniki. Žal so ti absurdi krojili usodo ljudi. In krojijo jo še danes. Prejšnji teden so Eritrejski prosilci za mednarodno zaščito opozorili na negativne odločbe, ki so jih prejeli pred novim letom. V njih je veliko izjemno nenavadnih ugotovitev. Pristojni organ na primer ugotavlja, da v Eritreji služenje vojaškega roka, ki traja nedoločen čas, uporabljajo kot sredstvo za pridobivanje delovne sile za celoten gospodarski sektor, da ujete dezerterje, ki jih brez dostopa do odvetnika obsodijo na vojaških sodiščih, lahko tudi izpustijo, če potrebujejo delovno silo, da je prisilno in obvezno delo koristno za skupno dobro.
Podjetje SpaceX naj bi v kratkem nad Zemljo poslalo več kot 12 000 satelitov, skupno načrtujejo mrežo več kot 42 000 satelitov, s katero želijo Zemljanom kjerkoli na planetu ponuditi širokopasoven dostop do interneta. A v ozadju, svarijo nekateri, naj bi bili predvsem komercialni interesi gradnje novega komunikacijskega monopola, glasna so tudi opozorila astronomov, da bomo s tem zapravili starodavno vrednoto temnega nočnega neba.
V Železnikih že več kot dvanajst let čakajo na celovite rešitve, ki bi zagotovile poplavno varnost v občini. Pristojni zagotavljajo, da projekt časovno še ni ogrožen, dokončan pa naj bi bil do leta 2023.
Letošnji pridelek industrijske konoplje kmetom ostaja v skladiščih, da jih bo rigorozno uvajanje evropske regulative uničilo, skrbi tudi proizvajalce izdelkov z izvečki CBD-ja.
Nevarni primeri zaostritve italijanske občinske politike do slovenske manjšine.
Splav je v Sloveniji v ustavo zapisana pravica, ki v sicer redkih primerih trči ob pravico ginekologov do ugovora vesti. Ženske izpostavljajo tudi primere, ko zdravstveno osebje poskuša vplivati na njihovo svobodno odločitev. O splavu v ustavni teoriji in vsakodnevni praksi tudi skozi osebno zgodbo mlade ženske.
Dobra dva meseca potem, ko so kranjski družinski zdravniki umaknili odpovedi, se kaj dosti ni spremenilo. Administrativne preobremitve ostajajo, družinskih zdravnikov še vedno primanjkuje, sistemskih rešitev ni na vidiku.
Kaj se pri nas dogaja z zavrnjenimi prosilci za mednarodno zaščito in kako učinkovit je pravzaprav sistem vračanja migrantov?
Zgodila sta se kar dva nasilna napada na ljudi LGTB. Povečano število nedemokratičnih, ekstremističnih, tudi nasilnih dejanj pa ni opazen samo v Sloveniji. Ali obstajajo zgodovinske vzporednice?
Kako pomembno je skupnostno upravljanje življenjskih virov pri prehodu v nizkoogljično družbo in zakaj je v boju proti podnebnim spremembam ključna solidarnost?
Starše enega od ljubljanskih vrtcev je presenetil obrazec za soglasje za nalaganje in hrambo fotografij otroka, za kar bi morali plačati deset evrov, zanje pa bi skrbel zunanji ponudnik.
Teromoelektrarna Šoštanj išče izvajalca za izdelavo projektne in investicijske dokumentacije za sosežig odpadkov, družba Salonit želi povečati količino odpadkov za sosežig. Zakaj za sosežig odpadkov veljajo drugačne mejne vrednosti kot za sežig v specializiranih sežigalnicah? Kakšne so zdravstvene posledice? Na ta vprašanja bodo odgovarjali Tanja Bolte z ministrstva za okolje in prostor, okoljski aktivist Uroš Macerl in predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa prof. dr. Metoda Dodič Fikfak.
V zadnjih letih se pojavlja vse več opozoril o škodljivosti radona v okolju, v katerem delujemo in živimo. Kot so nam povedali na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, naj bi bil radon vzrok za nastanek vsakega desetega raka pljuč pri nas, to pomeni, da zaradi izpostavljenosti radonu na leto zboli približno sto prebivalcev Slovenije. Katere regije v državi so še posebno ogrožene, kako lahko preverimo količino radona v svojem vsakdanjem okolju in kako naj ravnamo, če v prostorih izmerimo prevelike količine radona?
Pristojno ministrstvo se je v obdobju varčevalnih ukrepov zavezalo, da bo ob boljši gospodarski sliki sredstva za zahtevne socialnovarstvene programe vrnilo na isto raven kot pred krizo. Toda delavke in delavci v teh programih opozarjajo, da še zmeraj izgorevajo na plačah iz časa krize. Zakaj za delavce v socialnovarstvenih programih krize še vedno ni konec in zakaj je ministrstvo iz predloga proračuna obljubljena dodatna sredstva nenadoma izbrisalo? Ali to ogroža te programe? Odgovarja Gorazd Rečnik.
Oddaja Kje pa vas čevelj žuli je tokrat drugačna. O sprejemanju drugačnosti govorijo Ali R. Taha, migrant v Sloveniji, Miranda in Aljoša Škarper, par iz Prekmurja, kjer je Aljoša na invalidnem vozičku, Camilo Acosta Mendoza, Kolumbijec, ki je v Evropi postal klovn in Svetlana Slapšak, ki meni, da bi nacionalizem morali zdraviti.
Zahteva Eko kroga, naj Salonit Anhovo umakne študijo o sežiganju odpadkov v cementarnah, odpira veliko vprašanj. Imajo pravico do interepretacije okoljskih podatkov res samo pooblaščene ustanove? Kje bi morale biti meje teh interpretacij in kje meje pritiskov na okoljske organizacije?
Neveljaven email naslov