V letošnjem izboru oddaj Kje pa vas čevelj žuli bo svet hrematistične iluzije s svojimi toplimi in hkrati zelo ostrimi komentarji razblinil pater Karel Gržan, ki je prepričan, da se vse začne v odnosu do narave.

V letošnjem izboru oddaj Kje pa vas čevelj žuli je svet hrematistične iluzije s svojimi toplimi in hkrati zelo ostrimi komentarji razblinil pater Karel Gržan, ki je prepričan, da se vse začne v odnosu do narave

Mislite, da jaz nimam opozicije, zdaj ko sem to izrekel? Ali to pomeni, da se bom skril v našo sveto uniformo in kot papagaj ponavljal tisto, s čimer bom čim bolj pripadal naši misli?

V oddaji Kje pa vas čevelj žuli smo tudi letos raziskali številne teme, ki močno vplivajo na naša življenja. Izbor je komentiral pater Karel Gržan, oster kritik polarizacije in hrematizma.

Vse se začne v odnosu do narave

Živali po čustveni inteligenci neizmerno presegajo človeka, na vprašanje, ki dela težave nekaterim odločevalcem, jasno odgovarja Karel Gržan.

“V porabništvu so najprej na vrsti živali, sledi pa človek. Najprej so rekli, da živali nimajo duše. Bojim se, da bo prišel čas, ko bo nekdo izglasoval, da tudi določen sloj ljudi nima duše in je namenjen za porabništvo.”

Proces izobraževanja nas ne usposablja za zadovoljstvo v življenja

Gržana so živali reševale, ko je izgorel. To se mu je zgodilo že večkrat, saj ne zna reči ne. Pravi, da so nas vzgojili v uslužnost, popolno predanost. Navadili so nas pozabljati nase in misliti samo na druge. Še na številne druge načine so nas manipulirali – tako, da smo dobili odlično oceno, da so nam rekli, da smo pridni, da smo dovolj dobri. Če se temu korenčku pridruži še palica, če ne ustrezamo, je manipulacija popolna, dodaja.

Najhuje je, če posameznika osamijo in potisnejo v kot.

“Potem boš pregorel, obnemogel, poln občutkov krivde in zavračanja sebe. Ne sistema, ampak samega sebe, ker ne zmoreš ustrezati pričakovanjem.”

Gržan je trdno prepričan, da bi bil delež ljudi, ki so odvisni od snovi, kot je alkohol, veliko manjši, če bi bil naš proces izobraževanja usmerjen v vzgojo in pomoč človeku, da bo našel sebe.

Ljudje se umikajo v svet iluzije, saj se ne morejo soočiti z resničnostjo. Gržan poudarja gledanje resničnostnih šovov. Sam se je spraševal, zakaj toliko ljudi gleda nekaj, kar ne prinaša nobene vsebine: “Gledajo Kmetijo, ker se ne morejo soočiti s svojo lastno ‘štalo’.”

Jezusu statusa begunca ne bi priznali, ampak bi ga vrgli iz države

Gržanu se zdi nedopustno, kakšen odnos do migrantov podpirajo nekatere krščanske sredine.

“Veste, Jezus je bil migrant. Takoj po rojstvu je morala njegova družina zbežati. V Egiptu, v katerega so prebežali, mu gotovo ne bi priznali statusa begunca, saj v njegovi rojstni deželi ni bilo vojne. Torej je bil migrant in bi ga izgnali. Kako hinavsko: praznujemo božič, Jezusa pa izženemo. In če to zagovarja nekdo, ki se šopiri z nekakšno krščanskostjo, je to zame vrhunec hinavščine, najbolj prefinjena hinavščina. Kako lahko praznujemo božič, migranta – Jezusa – pa pošiljamo stran? Potem je božič samo nekakšen blišč, plehkost, zahodnjaška izrojenost, ne pa resnična prazničnost, ki lahko pride samo takrat, ko odpreš vrata svojega srca.“

Projiciranje strahov v drugačne

“Vsak človek ima pravico, da je objet, da čuti ljubezen, da je sprejet. Marsikdo najde to v odnosu moški – ženska, marsikdo v istospolnem razmerju. In kdo ima pravico komur koli reči, da se ne uresničuje v ljubezni, da nima pravice biti objet, sprejet, ljubljen? Kdo ima tukaj pravico soditi?! Kdo sem jaz, da bi tiste, ki ljubijo drugače, kakor koli poniževal, blatil, celo napadal, kot smo slišali?”

Gržan meni, da se je treba osredotočiti na navdihovalce, potrjevalce in zagovornike agresivnosti. Toda ti gospodarji, ki sprožajo agresijo, so v igri polarizacije, sistemu “naših in nenaših”, nedotakljivi.

“Mislite, da jaz nimam opozicije, zdaj ko sem to izrekel? Ali to pomeni, da se bom skril v našo sveto uniformo in kot papagaj ponavljal tisto, s čimer bom čim bolj pripadal naši misli? To je zame ponižujoče – ovohavanje, ali si ‘naš’. V institucijah, ne samo religioznih, vlada popolna paranoja. Nekateri samo ovohavajo, ali je ta še naš in v čem ni naš. Kako bi želel tem ljudem, da se vrnejo k sebi, k tisti notranji prijetnosti, izvirnosti. Mogoče so prav ti ljudje drugačni in se zelo bojijo drugačnosti, zato se v strahu tako enačijo z neko deklarirano sprejetostjo.”

Odpasti bodo morala sprenevedanja – ali pa tisti, ki se sprenevedajo

Gržan meni, da se bo cerkev morala soočiti še z veliko vprašanji. Tudi z veliko hinavščino pri spolnih zlorabah. Pravi, da je pred grehom posameznika greh ustanove.

“Se cerkev vpraša, ali je, preden je nekoga prisilila v celibat, preučila vse možne izkrivljenosti, ki se porodijo, ko ne zna kanalizirati te napetosti? Na začetku kanonskega prava piše, da nima nihče pravice uvajati običajev, ki bi bili proti naravnemu redu.”

Zadnje obdobje življenja je lahko veličastno, če si na to pripravljen

Glede evtanazije, ki smo jo omenili v eni izmed oddaj, opozarja, da je pri tem treba biti izjemno previden, hkrati pa pravi, da nima pravice, da bi presojal odločitve ljudi, ki izjemno trpijo. Najpomembnejše se mu zdi, ali znamo stati ob strani ljudem, ki doživljajo to obdobje življenja v hudih bolečinah.

“Glede evtanazije se odpira toliko vprašanj, ki bi jih bi bilo treba premisliti in spraviti v koncept človečnosti.”

Vse oddaje Kje pa vas čevelj žuli najdete tukaj.