Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Iz Carigrada se oglaša naša dopisnica Karmen Švegl.
Karmen Švegl o odzivih na ameriške volitve na Bližnjem vzhodu, želji mladih Arabcev, da zapustijo svoje države, in epidemiji
Skoraj polovica arabske mladine si želi zapustiti svojo domovino in se v želji po boljšem življenju odpraviti po migrantski poti, večinoma proti Evropi, kaže raziskava, ki je vključila okoli 4 tisoč mladih od 18 do 24 let iz 17 različnih arabskih držav. V povprečju štirje od desetih vprašanih verjamejo, da v domovini nimajo perspektive, pravi naša dopisnica Karmen Švegl:
"To niti ni tako čudno, saj so razmere slabe. Ljudje ne vidijo, da imajo prihodnost, pandemija je to še poslabšala. Kar 77 % mladih si želi, da bi lahko živeli v tujini, kjer bi lahko sebi in svojim otrokom ponudili več perspektive. Najbolj negativni so bili mladi v Tuniziji in v Libanonu - tam kar 91 %."
"Mladi izjemno težko pridejo do službe brez vez in poznanstev, menijo, da je korupcija v državi neznosna. Zaradi pomanjkanja demokracije ne verjamejo niti v proteste in to, da bi lahko kdaj prišlo do sprememb."
"Zato se odpravljajo na nevarno pot proti Evropi. Želja po boljšem življenju je tako velika, da žene preko puščav, bojišč, morskih valov."
Tudi na Bližnjem vzhodu se epidemija ne umirja. So pa v Združenih arabskih emiratih s cepivom s kitajske cepili že okoli 1 % prebivalstva. Zelo pozorno so voditelji držav na Bližnjem vzhodu zadnje dni spremljali tudi razplet ameriških predsedniških volitev. Spremembe v politiki si obeta predvsem Iran, ki ga je Trump s sankcijami skorajda spravil na kolena, pravi Šveglova.
228 epizod
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Iz Carigrada se oglaša naša dopisnica Karmen Švegl.
Karmen Švegl o odzivih na ameriške volitve na Bližnjem vzhodu, želji mladih Arabcev, da zapustijo svoje države, in epidemiji
Skoraj polovica arabske mladine si želi zapustiti svojo domovino in se v želji po boljšem življenju odpraviti po migrantski poti, večinoma proti Evropi, kaže raziskava, ki je vključila okoli 4 tisoč mladih od 18 do 24 let iz 17 različnih arabskih držav. V povprečju štirje od desetih vprašanih verjamejo, da v domovini nimajo perspektive, pravi naša dopisnica Karmen Švegl:
"To niti ni tako čudno, saj so razmere slabe. Ljudje ne vidijo, da imajo prihodnost, pandemija je to še poslabšala. Kar 77 % mladih si želi, da bi lahko živeli v tujini, kjer bi lahko sebi in svojim otrokom ponudili več perspektive. Najbolj negativni so bili mladi v Tuniziji in v Libanonu - tam kar 91 %."
"Mladi izjemno težko pridejo do službe brez vez in poznanstev, menijo, da je korupcija v državi neznosna. Zaradi pomanjkanja demokracije ne verjamejo niti v proteste in to, da bi lahko kdaj prišlo do sprememb."
"Zato se odpravljajo na nevarno pot proti Evropi. Želja po boljšem življenju je tako velika, da žene preko puščav, bojišč, morskih valov."
Tudi na Bližnjem vzhodu se epidemija ne umirja. So pa v Združenih arabskih emiratih s cepivom s kitajske cepili že okoli 1 % prebivalstva. Zelo pozorno so voditelji držav na Bližnjem vzhodu zadnje dni spremljali tudi razplet ameriških predsedniških volitev. Spremembe v politiki si obeta predvsem Iran, ki ga je Trump s sankcijami skorajda spravil na kolena, pravi Šveglova.
Iz Bruslja se oglaša Mojca Širok.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Sledi najnovejšega vatikanskega finančnega škandala vodijo v slovenske banke. Z našim dopisnikom Jankom Petrovcem pa tudi o tem, koliko promocije bo deležna Slovenija s postavitvijo božične smreke na Petrovem trgu.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Dopisnica Špela Lenardič o dogajanju v Furlaniji-Julijski krajini.
O aktualnem dogajanju na Balkanu z beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Poklicali smo dopisnico iz Berlina Polono Fijavž.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Belorusija, koronavirus in cepivo zanj ter vprašanje, kdo od ruskih politikov je bogat in kdo reven, so glavne teme v ruskih medijih te dni, pravi naša dopisnica Vlasta Jeseničnik.
Z vročinskim valom obarvano javljanje bruseljske dopisnice Mojce Širok. V Belgiji zapirajo dostop do obale, v Antwerpnu imajo policijsko uro, (ne)vlada je postavila nov rekord v času "brezvladja", žrtve kolonializma v Kongu zahtevajo pravico in odškodnino.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Z našim dopisnikom o obraznih maskah, nošenje katerih je po novem domoljubno dejanje, gospodarskem stanju v ZDA, odnosih s Kitajsko in tem, ali bodo ameriški otroci šli v šole ali ne.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta. Tokrat o Avstriji s Petro Kos Gnamuš.
Karatena. Rim. je avtorski prvenec Janka Petrovca: "Ta čuden čas je v meni odprl spomine na druge nesreče, ki sem jih kot dopisnik doživel doslej."
Neveljaven email naslov