Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Iz Carigrada se oglaša naša dopisnica Karmen Švegl.
Karmen Švegl o odzivih na ameriške volitve na Bližnjem vzhodu, želji mladih Arabcev, da zapustijo svoje države, in epidemiji
Skoraj polovica arabske mladine si želi zapustiti svojo domovino in se v želji po boljšem življenju odpraviti po migrantski poti, večinoma proti Evropi, kaže raziskava, ki je vključila okoli 4 tisoč mladih od 18 do 24 let iz 17 različnih arabskih držav. V povprečju štirje od desetih vprašanih verjamejo, da v domovini nimajo perspektive, pravi naša dopisnica Karmen Švegl:
"To niti ni tako čudno, saj so razmere slabe. Ljudje ne vidijo, da imajo prihodnost, pandemija je to še poslabšala. Kar 77 % mladih si želi, da bi lahko živeli v tujini, kjer bi lahko sebi in svojim otrokom ponudili več perspektive. Najbolj negativni so bili mladi v Tuniziji in v Libanonu - tam kar 91 %."
"Mladi izjemno težko pridejo do službe brez vez in poznanstev, menijo, da je korupcija v državi neznosna. Zaradi pomanjkanja demokracije ne verjamejo niti v proteste in to, da bi lahko kdaj prišlo do sprememb."
"Zato se odpravljajo na nevarno pot proti Evropi. Želja po boljšem življenju je tako velika, da žene preko puščav, bojišč, morskih valov."
Tudi na Bližnjem vzhodu se epidemija ne umirja. So pa v Združenih arabskih emiratih s cepivom s kitajske cepili že okoli 1 % prebivalstva. Zelo pozorno so voditelji držav na Bližnjem vzhodu zadnje dni spremljali tudi razplet ameriških predsedniških volitev. Spremembe v politiki si obeta predvsem Iran, ki ga je Trump s sankcijami skorajda spravil na kolena, pravi Šveglova.
228 epizod
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Iz Carigrada se oglaša naša dopisnica Karmen Švegl.
Karmen Švegl o odzivih na ameriške volitve na Bližnjem vzhodu, želji mladih Arabcev, da zapustijo svoje države, in epidemiji
Skoraj polovica arabske mladine si želi zapustiti svojo domovino in se v želji po boljšem življenju odpraviti po migrantski poti, večinoma proti Evropi, kaže raziskava, ki je vključila okoli 4 tisoč mladih od 18 do 24 let iz 17 različnih arabskih držav. V povprečju štirje od desetih vprašanih verjamejo, da v domovini nimajo perspektive, pravi naša dopisnica Karmen Švegl:
"To niti ni tako čudno, saj so razmere slabe. Ljudje ne vidijo, da imajo prihodnost, pandemija je to še poslabšala. Kar 77 % mladih si želi, da bi lahko živeli v tujini, kjer bi lahko sebi in svojim otrokom ponudili več perspektive. Najbolj negativni so bili mladi v Tuniziji in v Libanonu - tam kar 91 %."
"Mladi izjemno težko pridejo do službe brez vez in poznanstev, menijo, da je korupcija v državi neznosna. Zaradi pomanjkanja demokracije ne verjamejo niti v proteste in to, da bi lahko kdaj prišlo do sprememb."
"Zato se odpravljajo na nevarno pot proti Evropi. Želja po boljšem življenju je tako velika, da žene preko puščav, bojišč, morskih valov."
Tudi na Bližnjem vzhodu se epidemija ne umirja. So pa v Združenih arabskih emiratih s cepivom s kitajske cepili že okoli 1 % prebivalstva. Zelo pozorno so voditelji držav na Bližnjem vzhodu zadnje dni spremljali tudi razplet ameriških predsedniških volitev. Spremembe v politiki si obeta predvsem Iran, ki ga je Trump s sankcijami skorajda spravil na kolena, pravi Šveglova.
S Karmen Švegl o 7. obletnici vojne v Jemnu, 10-letni vojni v Siriji, kolapsu Libanona, padanju vrednosti turške lire. In še dobra novica - ladja Ever given bo kmalu nadaljevala svojo plovbo, Sueški prekop je odmašen.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Nemčija dan po volitvah v dveh zveznih deželah. Kdo so zmagovalci in kdo poraženci? Vlada se medtem uspešno odziva na nezadovoljstvo ljudi. V Berlinu za krajši čas testno odpirajo kulturne ustanove. Poroča Polona Fijavž.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
S Petro Kos Gnamuš o aktualnem dogajanju v Avstriji.
Naša sodelavka Tanja Borčič Bernard iz Zagreba o obeleževanju Prešernovega dne na Hrvaškem, pripravah na poletno turistično sezono, "zaprtih" zagrebških restarvacijah, zbiranju mladih in nenavadnih vrtačah v popotresni Banovini.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Iz Washingtona se oglaša dopisnik Andrej Stopar. O Bidnovih prvih potezah na oblasti, ustavni obtožbi Trumpa, preurejanju bivališča za novega predsednika in podpredsednico.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Leto 2021 Nemčiji prinaša novo politično vodstvo, začetne dneve pa je zaznamovalo podaljšanje ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Igor Jurič se oglaša iz Bruslja, kjer so si po sklenitvi sporazuma med EU in VB oddahnili, Belgijci pa v tem času oddih iščejo v zasneženih Ardenih.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Boštjan Anžin se oglaša iz Beograda. O aktualnih razmerah v srbski prestolnici, kjer letos ne pričakujejo gruč turistov. O cepivu, ki bo v Srbijo prišlo pozneje. O protestih v Albaniji. O stanju v Bosni in Hercegovini 25 let po podpisu Daytonskega sporazuma.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Iz "oranžne" Furlanije Julijske krajine se oglaša dopisnica Špela Lenardič.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Neveljaven email naslov