Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Alenka Knez je inženirka strojništva in upokojena učiteljica, ki na portalu SOS šola pomaga otrokom prvega triletja s težavami pri matematiki.
“Dobro je, da starši končno vidijo obseg in globino učne snovi. Starši imamo v mislih le svojo šolo in videli bomo, da je snov postala preobsežna in pretežka.”
Od začetne zmede v času prilagojenega dela je za učence in profesorje, predvsem pa tudi za starše, učenje na daljavo nekako steklo. Šole se sicer vsaka po svoje borijo po najboljših močeh, uporabljajo različne komunikacijske kanale, marsikdo od učencev pa seveda še vedno nima ustrezne opreme in pogojev za takšno delo. Ne samo, da so starši v veliki meri prevzeli pedagoško delo in razlago nove šolske snovi, skrbeti je treba tudi za ponavljanje in utrjevanje, ki bo za znanje in uspešno napredovanje v prihodnosti ključno. S kakšnimi posledicami se v učnem procesu utegnemo spopadati že prihodnje šolsko leto in kako lahko starši doma že zdaj naredijo korak v pravo smer? Za razmislek o tem je Boris Žgajnar poklical Alenko Knez, inženirko strojništva in upokojeno učiteljico strokovnih predmetov na trboveljski srednji tehniški šoli ter ustanoviteljico portala SOS šola.
“Učenje doma vzame trikrat toliko časa, kot če bi snov otroci jemali v šoli. Zakaj nekdo ne določi, da bi se učni načrti temu prilagodili.”
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Alenka Knez je inženirka strojništva in upokojena učiteljica, ki na portalu SOS šola pomaga otrokom prvega triletja s težavami pri matematiki.
“Dobro je, da starši končno vidijo obseg in globino učne snovi. Starši imamo v mislih le svojo šolo in videli bomo, da je snov postala preobsežna in pretežka.”
Od začetne zmede v času prilagojenega dela je za učence in profesorje, predvsem pa tudi za starše, učenje na daljavo nekako steklo. Šole se sicer vsaka po svoje borijo po najboljših močeh, uporabljajo različne komunikacijske kanale, marsikdo od učencev pa seveda še vedno nima ustrezne opreme in pogojev za takšno delo. Ne samo, da so starši v veliki meri prevzeli pedagoško delo in razlago nove šolske snovi, skrbeti je treba tudi za ponavljanje in utrjevanje, ki bo za znanje in uspešno napredovanje v prihodnosti ključno. S kakšnimi posledicami se v učnem procesu utegnemo spopadati že prihodnje šolsko leto in kako lahko starši doma že zdaj naredijo korak v pravo smer? Za razmislek o tem je Boris Žgajnar poklical Alenko Knez, inženirko strojništva in upokojeno učiteljico strokovnih predmetov na trboveljski srednji tehniški šoli ter ustanoviteljico portala SOS šola.
“Učenje doma vzame trikrat toliko časa, kot če bi snov otroci jemali v šoli. Zakaj nekdo ne določi, da bi se učni načrti temu prilagodili.”
Raziskovalec EBU David Fernandez Quijada o vplivu koronavirusa na medijske navade.
Domovi za starejše, 102 imamo v Sloveniji, so zaradi koronavirusa za javnost zaprti že sedmi teden, kar povzroča stanovalkam in stanovalcem, njihovim svojcem in zaposlenim veliko stisk, ki nam bodo morda pustile neozdravljive rane.
Dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo v Ljubljani o zdravilih za covid 19, ki so ta hip globalno najbolj pod lupo.
Po štirih tednih se hitro pozabi na začetni strah.
Roman Jerala je eden od najuspešnejših slovenskih raziskovalcev, tudi med pionirji sintezne biologije pri nas, ki z več plati spremlja korake znanosti pri spopadanju s pandemijo s covidom 19.
Filozofinja Alenka Zupančič o knjigi Konec in v kakšnem kontekstu bi se v knjigi pojavila zdajšnja pandemija, o 'mednarodnosti' kapitalizma, lažeh, novi etiki, komediji in pomenu pripovedovanja šal.
Z generalnim sekretarjem Slovenskega glasbenoinformacijskega centra Petrom Barošem smo iskali rešitve za pomoč glasbenikom in drugim vpletenim v glasbeno sfero.
Kako bo epidemija koronavirusa vplivala na turistični in gostinski posel ter posledično na letošnje počitnice.
Ustavni pravnik dr. Andraž Teršek o tem, kaj je (in bo) koronavirus povedal o kondiciji naše demokracije, ustave in pravne države? In o nas kot aktivnih državljankah.
Bolezen, ki je vplivala na razvoj oddelkov intenzivne nege in respiratorjev, je bila otroška paraliza, ki je po svetu vse do prve polovice 20. stoletja uprizarjala grozljive prizore.
S kakšnimi vprašanji se ljudje obračajo na Klicni center za informacije o koronavirusu v petem tednu izrednih razmer?
O kakovosti modelov, ki smo jim priča v Sloveniji, smo se pozanimali pri fiziku Ivanu Kukuljanu.
Fizik in filozof Sašo Dolenc ugotavlja, da se bo delovanje znanosti po pandemiji spremenilo. Za znanstvenike je to težko obdobje, saj Covida 19 še pred nekaj meseci nihče ni poznal
Velika mesta po vsem svetu kažejo podobe, ki jih dobesedno nismo videli še nikoli. Prazne ulice svetovnih metropol, na katerih bi se v normalnih razmerah srečalo na tisoče ljudi, pomenijo tektonski premik tudi za prihodnje življenje mest. Če so ukrepe za omejevanje gibanja mesta lahko uvedla bolj ali manj hitro, pa je že jasno, da bo ukinjanje teh ukrepov precej bolj zahtevna in dolgotrajna naloga. Kako bomo znova zagnali mesta? Kako bomo apokaliptično opustelim ulicam in vrnili živahnost? Razmišlja ameriški raziskovalec urbanih območij Steven Pedigo.
O življenju tržaških Slovencev v obdobju koronavirusa in po njem razmišlja Jernej Šček.
Pisatelj in fizik Paolo Giordano je spregovoril o vzniku impro matematikov, ki “napovedujejo” potek epidemije, o ponovnem zaupanju v stroko ter o militarističnem diskurzu, ki se ga v času koronavirusa poslužuje politika.
Boštjan Videmšek je kultni vojni poročevalec. O pandemiji, Trumpu, plodnih tleh za populizem in želji po bolj povezani Evropi.
Kaj te dni najbolj bega državljane v povezavi s koronavirusom? Klicni center je dosegljiv vsak dan med 8.00 in 20.00, tudi med vikendi in prazniki na ☎️ 080 1404.
Evropska agencija za okolje je potrdila pozitiven vpliv ugašanja javnega življenja na okolje. Ponekod se je znatno zmanjšala koncentracija dušikovega dioksida in trdnih delcev PM 2,5 v zraku.
Neveljaven email naslov