Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Domovi starejših: Na oknu, glej, obrazek bled ...

22.04.2020

Domovi za starejše, 102 imamo v Sloveniji, so zaradi koronavirusa za javnost zaprti že sedmi teden, kar povzroča stanovalkam in stanovalcem, njihovim svojcem in zaposlenim veliko stisk, ki nam bodo morda pustile neozdravljive rane.

Mama Silvije Novak je že dobra tri leta stanovalka v Domu starejših občanov Ljubljana Vič Rudnik. Hčerka jo je skoraj vsak dan obiskala, z dementno mamo je preživela veliko časa. Ko pa so dom 6. marca zaradi epidemije zaprli, je bilo vsega tega konec.

”Nisem se mogla sprijazniti z dejstvom, da sem fizično ločena od nje.”

 

Silvija Novak je še povedala, da takrat, ko pokliče v dom, dobi osnovne informacije o mami, ki je ta hip izolirana zaradi suma na prisotnost virusa. ”Za vsako vest sem jim hvaležna,” pravi. Ocenjuje, da ne kliče prepogosto. Prepričana je, da za njeno mamo osebje v domu lepo skrbi.

”Če bi bilo kaj narobe, bi me zagotovo obvestili. Ne kličem pogosto, ker so informacije ves čas enake. Kadar sem v slabi koži, me to kar zjezi.”

 

Večkrat se zapelje mimo doma, da od daleč občuti mamino bližino

”Tako ji pošiljam dobre misli,” razlaga Silvija Novak. Pred dnevi pa je z dvorišča telefonirala na oddelek, prosila je, če mamo lahko pripeljejo do okna in tam posedejo, da bi jo vsaj malo videla. Ko se je povzpela po bližnjem travniku, jo je zagledala, opazila je, da so ji naredili kitke, ji mahala, jo klicala, na hitro je fotografirala okno, skozi katero se vidi obris materinega obraza.

Ko je opazovala podobo svoje mame, se je nenadoma zraven nje pojavil varnostnik.

”Bil je korekten, zelo resen, rekel mi je, da so ga poklicali in mu naročili, naj mi pove, da se moram odstraniti. Malo mi je šlo na jok, ker mi to ni bilo všeč, saj nisem naredila nič slabega. Stala sem dvajset ali trideset metrov stran od stavbe, nikogar nisem ogrožala, mamino okno je bilo zaprto, nikjer ni bilo oznak, da je pristop prepovedan …”

 

Silvija Novak je prepričana, da bi morali v domovih tudi v obdobju, ko so zaradi epidemije zaprti, poskrbeti, da svojci vsaj vidijo stanovalce skozi okno ali na balkonu, ker to dobro vpliva na njihovo psihofizično stanje. ”Če si slabo čustveno razpoložen, lahko zboliš,” opozarja.

”Težko je sprejeti, da ne morem objeti svoje mame. Saj razumem, da tega ne smem početi, ne bi je želela ogroziti. Želim pa si, da bi me vsaj slišala. Zdaj je glas sorodnika kot dotik.”

 

Stanovalci pogrešajo osebne stike

”Teče že sedmi teden, odkar je dom zaprt,” pripoveduje Melita Zorec, direktorica Doma starejših občanov Ljubljana Vič Rudnik, ki je največji dom starejših v Ljubljani. V dveh enotah imajo 570 stanovalk in stanovalcev, konec leta 2019 so imeli 339 zaposlenih. Stanovalcem omogočajo stike prek videoklicev, elektronskih sporočil, berejo jim časopise, jih peljejo na svež zrak … V enoti Bokalce imajo obolele s covidom 19.

”Vseeno izvajamo individualne dejavnosti po sobah, da ljudje niso tako osamljeni. Seveda pa pogrešajo osebne stike, ki jih potrebujejo, ki so nujni. Srečujemo se s stiskami, strokovni delavci se pogovorijo s stanovalci. Če je treba, zaradi tega vzpostavijo stike s svojci.”

Verjetno bodo strogi ukrepi v domovih za starejše trajali najdlje. Kako bi bilo mogoče olajšati življenje oskrbovancev in njihovih najbližjih? Melita Zorec, ki je tudi predsednica upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, napoveduje, da bo tako še mesec ali dva. Povedala je, da je v domovih velik izziv že to, da zagotavljajo, da delovni proces teče nemoteno. Ko je bil ukinjen javni prevoz, jim je na pomoč priskočila Slovenska filantropija, njeni prostovoljci zaposlene, ki potrebujejo prevoz, vozijo s svojimi avtomobili. Dodaja še, da jih je negativno presenetilo stigmatiziranje, ki ga doživljajo zaposleni in stanovalci, odkar se je v domu pojavil prvi primer okužbe s koronavirusom.

”Počutili smo se, kot da smo iz bolnišnice gobavcev na robu mesta.”

 

Zaposlene je bilo zelo strah, saj niso vedeli, kaj jih čaka. Virus je nepredvidljiv, položaj je negotov, razlaga Melita Zorec. Vsak dan se dobijo na kriznem sestanku, pogledajo, kaj se je zgodilo prejšnji dan, se dogovorijo, kaj je treba narediti naslednji dan. Drug drugega spodbujajo in skrbijo za medsebojno oporo.

Iščejo rešitve in možnosti za varne osebne stike

Zdaj, ko se čas zaprtja domov podaljšuje, razmišljamo, kako omogočiti varne stike s stanovalci, tudi tistimi, za katere test pokaže, da so pozitivni, je dejala Melita Zorec. Pristojnim so že poslali pobude in prepričana je, da bodo v kratkem našli rešitve, kako omogočiti osebne stike na varni razdalji.

Zakaj imajo v domu varnostnika?

”Tretji teden po zaprtju doma, ko smo evidentirali prvi primer okužbe, smo sklenili pogodbo z varnostno službo, takrat namreč ni bilo več dovoljeno stanovalcem prinašati različnih paketov. Ker nekateri niso sprejeli novega načina delovanja, smo morali zagotoviti varnost. Stanovalcem osebje prek nabavne službe prinaša vse, kar potrebujejo, varnostnik pa je v hiši zato, da ljudi, ki se približajo domu, opozori, da so na varovanem območju, in jih vljudno prosi, naj to območje zapustijo.”

 

V domu skrbijo za psihosocialno pomoč, pomagajo tudi svojcem, če za to izrazijo željo, je povedala Melita Zorec, ki je prepričana, da nam bo uspelo premagati novi koronavirus.

Upajmo, da se bodo svojci in stanovalci domov za starejše lahko kmalu objeli!


Koronavirus podkast

231 epizod


Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.

Domovi starejših: Na oknu, glej, obrazek bled ...

22.04.2020

Domovi za starejše, 102 imamo v Sloveniji, so zaradi koronavirusa za javnost zaprti že sedmi teden, kar povzroča stanovalkam in stanovalcem, njihovim svojcem in zaposlenim veliko stisk, ki nam bodo morda pustile neozdravljive rane.

Mama Silvije Novak je že dobra tri leta stanovalka v Domu starejših občanov Ljubljana Vič Rudnik. Hčerka jo je skoraj vsak dan obiskala, z dementno mamo je preživela veliko časa. Ko pa so dom 6. marca zaradi epidemije zaprli, je bilo vsega tega konec.

”Nisem se mogla sprijazniti z dejstvom, da sem fizično ločena od nje.”

 

Silvija Novak je še povedala, da takrat, ko pokliče v dom, dobi osnovne informacije o mami, ki je ta hip izolirana zaradi suma na prisotnost virusa. ”Za vsako vest sem jim hvaležna,” pravi. Ocenjuje, da ne kliče prepogosto. Prepričana je, da za njeno mamo osebje v domu lepo skrbi.

”Če bi bilo kaj narobe, bi me zagotovo obvestili. Ne kličem pogosto, ker so informacije ves čas enake. Kadar sem v slabi koži, me to kar zjezi.”

 

Večkrat se zapelje mimo doma, da od daleč občuti mamino bližino

”Tako ji pošiljam dobre misli,” razlaga Silvija Novak. Pred dnevi pa je z dvorišča telefonirala na oddelek, prosila je, če mamo lahko pripeljejo do okna in tam posedejo, da bi jo vsaj malo videla. Ko se je povzpela po bližnjem travniku, jo je zagledala, opazila je, da so ji naredili kitke, ji mahala, jo klicala, na hitro je fotografirala okno, skozi katero se vidi obris materinega obraza.

Ko je opazovala podobo svoje mame, se je nenadoma zraven nje pojavil varnostnik.

”Bil je korekten, zelo resen, rekel mi je, da so ga poklicali in mu naročili, naj mi pove, da se moram odstraniti. Malo mi je šlo na jok, ker mi to ni bilo všeč, saj nisem naredila nič slabega. Stala sem dvajset ali trideset metrov stran od stavbe, nikogar nisem ogrožala, mamino okno je bilo zaprto, nikjer ni bilo oznak, da je pristop prepovedan …”

 

Silvija Novak je prepričana, da bi morali v domovih tudi v obdobju, ko so zaradi epidemije zaprti, poskrbeti, da svojci vsaj vidijo stanovalce skozi okno ali na balkonu, ker to dobro vpliva na njihovo psihofizično stanje. ”Če si slabo čustveno razpoložen, lahko zboliš,” opozarja.

”Težko je sprejeti, da ne morem objeti svoje mame. Saj razumem, da tega ne smem početi, ne bi je želela ogroziti. Želim pa si, da bi me vsaj slišala. Zdaj je glas sorodnika kot dotik.”

 

Stanovalci pogrešajo osebne stike

”Teče že sedmi teden, odkar je dom zaprt,” pripoveduje Melita Zorec, direktorica Doma starejših občanov Ljubljana Vič Rudnik, ki je največji dom starejših v Ljubljani. V dveh enotah imajo 570 stanovalk in stanovalcev, konec leta 2019 so imeli 339 zaposlenih. Stanovalcem omogočajo stike prek videoklicev, elektronskih sporočil, berejo jim časopise, jih peljejo na svež zrak … V enoti Bokalce imajo obolele s covidom 19.

”Vseeno izvajamo individualne dejavnosti po sobah, da ljudje niso tako osamljeni. Seveda pa pogrešajo osebne stike, ki jih potrebujejo, ki so nujni. Srečujemo se s stiskami, strokovni delavci se pogovorijo s stanovalci. Če je treba, zaradi tega vzpostavijo stike s svojci.”

Verjetno bodo strogi ukrepi v domovih za starejše trajali najdlje. Kako bi bilo mogoče olajšati življenje oskrbovancev in njihovih najbližjih? Melita Zorec, ki je tudi predsednica upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, napoveduje, da bo tako še mesec ali dva. Povedala je, da je v domovih velik izziv že to, da zagotavljajo, da delovni proces teče nemoteno. Ko je bil ukinjen javni prevoz, jim je na pomoč priskočila Slovenska filantropija, njeni prostovoljci zaposlene, ki potrebujejo prevoz, vozijo s svojimi avtomobili. Dodaja še, da jih je negativno presenetilo stigmatiziranje, ki ga doživljajo zaposleni in stanovalci, odkar se je v domu pojavil prvi primer okužbe s koronavirusom.

”Počutili smo se, kot da smo iz bolnišnice gobavcev na robu mesta.”

 

Zaposlene je bilo zelo strah, saj niso vedeli, kaj jih čaka. Virus je nepredvidljiv, položaj je negotov, razlaga Melita Zorec. Vsak dan se dobijo na kriznem sestanku, pogledajo, kaj se je zgodilo prejšnji dan, se dogovorijo, kaj je treba narediti naslednji dan. Drug drugega spodbujajo in skrbijo za medsebojno oporo.

Iščejo rešitve in možnosti za varne osebne stike

Zdaj, ko se čas zaprtja domov podaljšuje, razmišljamo, kako omogočiti varne stike s stanovalci, tudi tistimi, za katere test pokaže, da so pozitivni, je dejala Melita Zorec. Pristojnim so že poslali pobude in prepričana je, da bodo v kratkem našli rešitve, kako omogočiti osebne stike na varni razdalji.

Zakaj imajo v domu varnostnika?

”Tretji teden po zaprtju doma, ko smo evidentirali prvi primer okužbe, smo sklenili pogodbo z varnostno službo, takrat namreč ni bilo več dovoljeno stanovalcem prinašati različnih paketov. Ker nekateri niso sprejeli novega načina delovanja, smo morali zagotoviti varnost. Stanovalcem osebje prek nabavne službe prinaša vse, kar potrebujejo, varnostnik pa je v hiši zato, da ljudi, ki se približajo domu, opozori, da so na varovanem območju, in jih vljudno prosi, naj to območje zapustijo.”

 

V domu skrbijo za psihosocialno pomoč, pomagajo tudi svojcem, če za to izrazijo željo, je povedala Melita Zorec, ki je prepričana, da nam bo uspelo premagati novi koronavirus.

Upajmo, da se bodo svojci in stanovalci domov za starejše lahko kmalu objeli!


03.06.2021

Kolektivna imunost: kdaj in kako jo lahko dosežemo

Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?


27.05.2021

Dr. Ihan: Cepiva proti covidu niso eksperimentalna!

Vprašanje poslušalca, kaj pomeni, da so cepiva proti covidu še vedno v eksperimentalni fazi, zahteva verodostojen odgovor. Sprašuje še, kdo nosi odgovornost za posledice in stranske učinke cepljenja? Tudi vprašanje poslušalke, zakaj ženske bolj ogrožajo strdki po cepljenju, ne sme ostati neodgovorjeno. Na aktualna vprašanja o covidu, cepivih in cepljenju odgovarja imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani. Foto: Radio Slovenija


20.05.2021

Dnevnik gimnazijke - Larisa Kosi

Maturantka na Gimnaziji Celje - Center.


20.05.2021

Dr. Bratkovič: Z drugim odmerkom cepiva ne gre prehitevati

Ultrazvok prinaša odgovore na vprašanja, ki so trenutno najbolj aktualna: Kaj bo z drugim odmerkom cepiva AstraZeneca? Zakaj je pri Pfeizerju in Moderni bolj burna reakcija po drugem odmerku? Kaj vemo o učinkovitosti in varnosti ruskega cepiva Sputnik? Ali se bomo morali proti covidu cepiti trikrat ali celo še večkrat? Odgovarja prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Tomaž Bratkovič


13.05.2021

Koronavirus v odpadnih vodah

Dr. Denis Kutnjak: S podatki iz odpadnih voda lahko dopolnimo podatke iz brisov okuženih ljudi.


06.05.2021

Dr. Mojca Matičič: Glavni motiv cepljenja je poletje

Dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu, o pomislekih pred cepljenjem in dejstvu, kdaj bomo lahko odvrgli maske.


29.04.2021

Virus danes, virus jutri

Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?


26.04.2021

Dnevnik iz doma starejših - Tina Krog

Animatorka v domu starejših Nova Gorica.


23.04.2021

Na mladih stoji svet, a njegove temelje maje korona

Kljub temu, da so del najnovejšega vladnega sproščanja tudi fakultete in študentski domovi, tako mladi, kot strokovnjaki opozarjajo, da so prav študenti med najbolj prizadetimi skupinami prebivalstva zaradi pandemije. Posledice ustavitve življenja, s tem pa tudi odraščanja in osamosvajanja, bodo dolgoročne. Kot pravi socialna psihologinja Mirjana Ule, zamrznitev mladosti pomeni tudi zamik prehoda v odraslost in zamik načrtovanja družine.


13.04.2021

Dr. Tomažič: Covid-19 bo še dolgo mahal z repom

Zakonca Kólar Švarc iz Prístave pri Ljutomeru sta za covidom zbolela konec lanskega septembra. Njun boj z novim koronavirusom je bil naporen in dolgotrajen. Zdravstvene težave so ju spremljale še več mesecev po preboleli okužbi. »Bila sva oslabela. Že sprehod po naši ravnici je bil za naju ogromen napor. Tiščalo naju je v prsih in v glavi.« Besede Ksenije Kolar Švarc potrjujejo tudi podatki. Vsak tretji covid prebolevnik ima lahko še več tednov, celo več mesecev fizične in psihične težave. »Covid bo še dolgo mahal z repom,« pravi infektolog prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani. Opozarja, da imajo hud post covidni sindrom in veliko zdravstvenih težav lahko tudi mlajši pacienti, ki so preboleli »le« lažjo obliko covida. Podrobneje v Intelekti. Sodelujeta še družinska zdravnica doc. dr. Nena Kopčaver Guček (ZD Ljubljana) in nevrolog doc. dr. Martin Rakuša (UKC Maribor). Foto: geralt/ pixabay


12.04.2021

Iz darovane krvne plazme naredimo posebna zdravila iz krvi

Polonca Mali, specialistka transfuzijske medicine, je vodja zbiranja in uporabe prebolevniške plazme ter vodja centra za izbor dajalcev in zbiranje krvi na Zavodu za transfuzijsko medicino.


12.04.2021

Dnevnik iz bolnišnice - Nina Grasselli Kmet

Nina je zdravnica in mati treh otrok. Specialistka infektologije in intenzivne medicine je bila med prvimi, ki je v Sloveniji zdravila najtežje paciente, okužene s koronavirusom. Bila je tudi ena prvih, ki ga je prebolela. Virusa se še vedno boji. Zvočni dnevnik je nastal marca 2021, v času, ko so v bolnišnici Petra Držaja zapirali oddelek za paciente s covidom-19.


10.04.2021

Pandemija je zadala udarec človekovi iluziji o vsemogočnosti

Psihoanalitik Pavel Fonda se s človeško psiho ukvarja že desetletja.Po njegovem mnenju je paradoksalno, da se je z epidemijo koronavirusne bolezni še dodatno povečalo nezaupanje v znanost, čeprav ravno ta ista znanost sodobnemu človeku omogoča boljše in daljše življenje. V časih, ko se stopnjujejo napetosti vseh vrst, zato opominja, da je vsak človek del družbenega metabolizma in vanj prispeva v dobrem in slabem. V pogovoru pa tudi o tesni slovenski dvomilijonski stvarnosti.


10.04.2021

Gretchen Vogel o cepivu AstraZeneca

Gretchen Vogel je znanstvena novinarka, sodelavka revije Science, ki v Nemčiji intenzivno spremlja dogajanje, povezano s cepljenjem proti covidu-19. O zapletih s cepivom AstraZenece, ki v zadnjem obdobju sprožajo veliko dvomov o stranskih učinkih.


08.04.2021

Dr. Trampuž: Vsak glavobol po cepljenju je sumljiv, če je daljši od štirih dni

V teh dneh je aktualna vest o povezavi med cepivom AstraZeneca in pojavu krvnih strdkov v možganih. Ogrožene naj bi bile zlasti ženske. Tudi o tem se bomo v Ultrazvoku pogovarjali z infektologom prof. dr. Andrejem Trampužem iz Klinike Charite v Berlinu. Pod drobnogled pa bomo vzeli še druga cepiva proti covidu in odgovorili na najbolj pogosta vprašanja. Kaj kažejo podatki in kakšne so izkušnje dr. Trampuža, boste izvedeli v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Andrej Trampuž


07.04.2021

Borut Štrukelj

Predava in raziskuje na ljubljanski fakulteti za farmacijo, doktoriral je na Nizozemskem, je soavtor več svetovnih patentnih prijav, kot raziskovalec dela tudi na inštitutu Jožefa Stefana, kot izvedenec pa je vrsto let deloval pri Evropski agenciji za zdravila.


07.04.2021

Dr. Mateja Logar

Na približno polovici strožjih ukrepov, ki veljajo od 1. aprila in se bodo sprostili 12. aprila, smo v Vročem mikrofonu gostili infektologinjo dr. Matejo Logar, vodjo vladne strokovne skupine za boj proti covidu-19. O tem, kako posodobiti semafor ukrepov, je skupina razpravljala v ponedeljek, vlada pa naj bi jih obravnavala prav danes. Bodo ukrepi po omilitvi dovoljevali odprtje šol, tudi če bo država v rdečem območju, kaj vse bo drugače po 12. aprilu? Je znanega kaj več o prostovoljnem samotestiranju učencev zadnje triade in dijakov? Kako se bomo v prihodnjih mesecih spopadali z novimi različicami?


06.04.2021

Strategije cepljenja: Nemčija in Srbija

Kako cepljenje poteka v Nemčiji in Srbiji? Na kakšen način bi se lahko te strategije primerjale s Slovenijo?


31.03.2021

Zna se zgoditi, da bo koronavirus postal sezonska bolezen

O aktualnih vprašanjih, povezanih z epidemijo covida-19, smo se pogovarjali z dr. Mojco Matičič, infektologinjo in vodjo klicnega centra za informacije o koronavirusu.


30.03.2021

Primož Velikonja: Ključ je v zaupanju in enotnih informacijah

Pomočnik direktorice Zdravstvenega doma Kočevje Primož Velikonja o tem, kaj je bilo ključno, da so v Kočevju zmogli cepiti več in hitreje kot drugod po državi.


Stran 3 od 12
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov