Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Domovi starejših: Na oknu, glej, obrazek bled ...

22.04.2020

Domovi za starejše, 102 imamo v Sloveniji, so zaradi koronavirusa za javnost zaprti že sedmi teden, kar povzroča stanovalkam in stanovalcem, njihovim svojcem in zaposlenim veliko stisk, ki nam bodo morda pustile neozdravljive rane.

Mama Silvije Novak je že dobra tri leta stanovalka v Domu starejših občanov Ljubljana Vič Rudnik. Hčerka jo je skoraj vsak dan obiskala, z dementno mamo je preživela veliko časa. Ko pa so dom 6. marca zaradi epidemije zaprli, je bilo vsega tega konec.

”Nisem se mogla sprijazniti z dejstvom, da sem fizično ločena od nje.”

 

Silvija Novak je še povedala, da takrat, ko pokliče v dom, dobi osnovne informacije o mami, ki je ta hip izolirana zaradi suma na prisotnost virusa. ”Za vsako vest sem jim hvaležna,” pravi. Ocenjuje, da ne kliče prepogosto. Prepričana je, da za njeno mamo osebje v domu lepo skrbi.

”Če bi bilo kaj narobe, bi me zagotovo obvestili. Ne kličem pogosto, ker so informacije ves čas enake. Kadar sem v slabi koži, me to kar zjezi.”

 

Večkrat se zapelje mimo doma, da od daleč občuti mamino bližino

”Tako ji pošiljam dobre misli,” razlaga Silvija Novak. Pred dnevi pa je z dvorišča telefonirala na oddelek, prosila je, če mamo lahko pripeljejo do okna in tam posedejo, da bi jo vsaj malo videla. Ko se je povzpela po bližnjem travniku, jo je zagledala, opazila je, da so ji naredili kitke, ji mahala, jo klicala, na hitro je fotografirala okno, skozi katero se vidi obris materinega obraza.

Ko je opazovala podobo svoje mame, se je nenadoma zraven nje pojavil varnostnik.

”Bil je korekten, zelo resen, rekel mi je, da so ga poklicali in mu naročili, naj mi pove, da se moram odstraniti. Malo mi je šlo na jok, ker mi to ni bilo všeč, saj nisem naredila nič slabega. Stala sem dvajset ali trideset metrov stran od stavbe, nikogar nisem ogrožala, mamino okno je bilo zaprto, nikjer ni bilo oznak, da je pristop prepovedan …”

 

Silvija Novak je prepričana, da bi morali v domovih tudi v obdobju, ko so zaradi epidemije zaprti, poskrbeti, da svojci vsaj vidijo stanovalce skozi okno ali na balkonu, ker to dobro vpliva na njihovo psihofizično stanje. ”Če si slabo čustveno razpoložen, lahko zboliš,” opozarja.

”Težko je sprejeti, da ne morem objeti svoje mame. Saj razumem, da tega ne smem početi, ne bi je želela ogroziti. Želim pa si, da bi me vsaj slišala. Zdaj je glas sorodnika kot dotik.”

 

Stanovalci pogrešajo osebne stike

”Teče že sedmi teden, odkar je dom zaprt,” pripoveduje Melita Zorec, direktorica Doma starejših občanov Ljubljana Vič Rudnik, ki je največji dom starejših v Ljubljani. V dveh enotah imajo 570 stanovalk in stanovalcev, konec leta 2019 so imeli 339 zaposlenih. Stanovalcem omogočajo stike prek videoklicev, elektronskih sporočil, berejo jim časopise, jih peljejo na svež zrak … V enoti Bokalce imajo obolele s covidom 19.

”Vseeno izvajamo individualne dejavnosti po sobah, da ljudje niso tako osamljeni. Seveda pa pogrešajo osebne stike, ki jih potrebujejo, ki so nujni. Srečujemo se s stiskami, strokovni delavci se pogovorijo s stanovalci. Če je treba, zaradi tega vzpostavijo stike s svojci.”

Verjetno bodo strogi ukrepi v domovih za starejše trajali najdlje. Kako bi bilo mogoče olajšati življenje oskrbovancev in njihovih najbližjih? Melita Zorec, ki je tudi predsednica upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, napoveduje, da bo tako še mesec ali dva. Povedala je, da je v domovih velik izziv že to, da zagotavljajo, da delovni proces teče nemoteno. Ko je bil ukinjen javni prevoz, jim je na pomoč priskočila Slovenska filantropija, njeni prostovoljci zaposlene, ki potrebujejo prevoz, vozijo s svojimi avtomobili. Dodaja še, da jih je negativno presenetilo stigmatiziranje, ki ga doživljajo zaposleni in stanovalci, odkar se je v domu pojavil prvi primer okužbe s koronavirusom.

”Počutili smo se, kot da smo iz bolnišnice gobavcev na robu mesta.”

 

Zaposlene je bilo zelo strah, saj niso vedeli, kaj jih čaka. Virus je nepredvidljiv, položaj je negotov, razlaga Melita Zorec. Vsak dan se dobijo na kriznem sestanku, pogledajo, kaj se je zgodilo prejšnji dan, se dogovorijo, kaj je treba narediti naslednji dan. Drug drugega spodbujajo in skrbijo za medsebojno oporo.

Iščejo rešitve in možnosti za varne osebne stike

Zdaj, ko se čas zaprtja domov podaljšuje, razmišljamo, kako omogočiti varne stike s stanovalci, tudi tistimi, za katere test pokaže, da so pozitivni, je dejala Melita Zorec. Pristojnim so že poslali pobude in prepričana je, da bodo v kratkem našli rešitve, kako omogočiti osebne stike na varni razdalji.

Zakaj imajo v domu varnostnika?

”Tretji teden po zaprtju doma, ko smo evidentirali prvi primer okužbe, smo sklenili pogodbo z varnostno službo, takrat namreč ni bilo več dovoljeno stanovalcem prinašati različnih paketov. Ker nekateri niso sprejeli novega načina delovanja, smo morali zagotoviti varnost. Stanovalcem osebje prek nabavne službe prinaša vse, kar potrebujejo, varnostnik pa je v hiši zato, da ljudi, ki se približajo domu, opozori, da so na varovanem območju, in jih vljudno prosi, naj to območje zapustijo.”

 

V domu skrbijo za psihosocialno pomoč, pomagajo tudi svojcem, če za to izrazijo željo, je povedala Melita Zorec, ki je prepričana, da nam bo uspelo premagati novi koronavirus.

Upajmo, da se bodo svojci in stanovalci domov za starejše lahko kmalu objeli!


Koronavirus podkast

231 epizod


Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.

Domovi starejših: Na oknu, glej, obrazek bled ...

22.04.2020

Domovi za starejše, 102 imamo v Sloveniji, so zaradi koronavirusa za javnost zaprti že sedmi teden, kar povzroča stanovalkam in stanovalcem, njihovim svojcem in zaposlenim veliko stisk, ki nam bodo morda pustile neozdravljive rane.

Mama Silvije Novak je že dobra tri leta stanovalka v Domu starejših občanov Ljubljana Vič Rudnik. Hčerka jo je skoraj vsak dan obiskala, z dementno mamo je preživela veliko časa. Ko pa so dom 6. marca zaradi epidemije zaprli, je bilo vsega tega konec.

”Nisem se mogla sprijazniti z dejstvom, da sem fizično ločena od nje.”

 

Silvija Novak je še povedala, da takrat, ko pokliče v dom, dobi osnovne informacije o mami, ki je ta hip izolirana zaradi suma na prisotnost virusa. ”Za vsako vest sem jim hvaležna,” pravi. Ocenjuje, da ne kliče prepogosto. Prepričana je, da za njeno mamo osebje v domu lepo skrbi.

”Če bi bilo kaj narobe, bi me zagotovo obvestili. Ne kličem pogosto, ker so informacije ves čas enake. Kadar sem v slabi koži, me to kar zjezi.”

 

Večkrat se zapelje mimo doma, da od daleč občuti mamino bližino

”Tako ji pošiljam dobre misli,” razlaga Silvija Novak. Pred dnevi pa je z dvorišča telefonirala na oddelek, prosila je, če mamo lahko pripeljejo do okna in tam posedejo, da bi jo vsaj malo videla. Ko se je povzpela po bližnjem travniku, jo je zagledala, opazila je, da so ji naredili kitke, ji mahala, jo klicala, na hitro je fotografirala okno, skozi katero se vidi obris materinega obraza.

Ko je opazovala podobo svoje mame, se je nenadoma zraven nje pojavil varnostnik.

”Bil je korekten, zelo resen, rekel mi je, da so ga poklicali in mu naročili, naj mi pove, da se moram odstraniti. Malo mi je šlo na jok, ker mi to ni bilo všeč, saj nisem naredila nič slabega. Stala sem dvajset ali trideset metrov stran od stavbe, nikogar nisem ogrožala, mamino okno je bilo zaprto, nikjer ni bilo oznak, da je pristop prepovedan …”

 

Silvija Novak je prepričana, da bi morali v domovih tudi v obdobju, ko so zaradi epidemije zaprti, poskrbeti, da svojci vsaj vidijo stanovalce skozi okno ali na balkonu, ker to dobro vpliva na njihovo psihofizično stanje. ”Če si slabo čustveno razpoložen, lahko zboliš,” opozarja.

”Težko je sprejeti, da ne morem objeti svoje mame. Saj razumem, da tega ne smem početi, ne bi je želela ogroziti. Želim pa si, da bi me vsaj slišala. Zdaj je glas sorodnika kot dotik.”

 

Stanovalci pogrešajo osebne stike

”Teče že sedmi teden, odkar je dom zaprt,” pripoveduje Melita Zorec, direktorica Doma starejših občanov Ljubljana Vič Rudnik, ki je največji dom starejših v Ljubljani. V dveh enotah imajo 570 stanovalk in stanovalcev, konec leta 2019 so imeli 339 zaposlenih. Stanovalcem omogočajo stike prek videoklicev, elektronskih sporočil, berejo jim časopise, jih peljejo na svež zrak … V enoti Bokalce imajo obolele s covidom 19.

”Vseeno izvajamo individualne dejavnosti po sobah, da ljudje niso tako osamljeni. Seveda pa pogrešajo osebne stike, ki jih potrebujejo, ki so nujni. Srečujemo se s stiskami, strokovni delavci se pogovorijo s stanovalci. Če je treba, zaradi tega vzpostavijo stike s svojci.”

Verjetno bodo strogi ukrepi v domovih za starejše trajali najdlje. Kako bi bilo mogoče olajšati življenje oskrbovancev in njihovih najbližjih? Melita Zorec, ki je tudi predsednica upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, napoveduje, da bo tako še mesec ali dva. Povedala je, da je v domovih velik izziv že to, da zagotavljajo, da delovni proces teče nemoteno. Ko je bil ukinjen javni prevoz, jim je na pomoč priskočila Slovenska filantropija, njeni prostovoljci zaposlene, ki potrebujejo prevoz, vozijo s svojimi avtomobili. Dodaja še, da jih je negativno presenetilo stigmatiziranje, ki ga doživljajo zaposleni in stanovalci, odkar se je v domu pojavil prvi primer okužbe s koronavirusom.

”Počutili smo se, kot da smo iz bolnišnice gobavcev na robu mesta.”

 

Zaposlene je bilo zelo strah, saj niso vedeli, kaj jih čaka. Virus je nepredvidljiv, položaj je negotov, razlaga Melita Zorec. Vsak dan se dobijo na kriznem sestanku, pogledajo, kaj se je zgodilo prejšnji dan, se dogovorijo, kaj je treba narediti naslednji dan. Drug drugega spodbujajo in skrbijo za medsebojno oporo.

Iščejo rešitve in možnosti za varne osebne stike

Zdaj, ko se čas zaprtja domov podaljšuje, razmišljamo, kako omogočiti varne stike s stanovalci, tudi tistimi, za katere test pokaže, da so pozitivni, je dejala Melita Zorec. Pristojnim so že poslali pobude in prepričana je, da bodo v kratkem našli rešitve, kako omogočiti osebne stike na varni razdalji.

Zakaj imajo v domu varnostnika?

”Tretji teden po zaprtju doma, ko smo evidentirali prvi primer okužbe, smo sklenili pogodbo z varnostno službo, takrat namreč ni bilo več dovoljeno stanovalcem prinašati različnih paketov. Ker nekateri niso sprejeli novega načina delovanja, smo morali zagotoviti varnost. Stanovalcem osebje prek nabavne službe prinaša vse, kar potrebujejo, varnostnik pa je v hiši zato, da ljudi, ki se približajo domu, opozori, da so na varovanem območju, in jih vljudno prosi, naj to območje zapustijo.”

 

V domu skrbijo za psihosocialno pomoč, pomagajo tudi svojcem, če za to izrazijo željo, je povedala Melita Zorec, ki je prepričana, da nam bo uspelo premagati novi koronavirus.

Upajmo, da se bodo svojci in stanovalci domov za starejše lahko kmalu objeli!


12.01.2021

dr. med. Mirjam Druškovič: Okužba s koronavirusom naj ne bi povzročala splava ali anomalij pri plodu

Vodja Porodnega bloka Porodnišnice Ljubljana dr. med. Mirjam Druškovič o poteku poroda in tveganjih pri okuženih nosečnicah.


12.01.2021

Srećko Horvat: Če ne bomo spremenili sveta, bomo izumrli

S hrvaškim filozofom o tehnologiji, vlogi znanosti v dobi antiintelektualizma, širši sliki potresov na Hrvaškem, njegovemu prijatelju Julianu Assangu in o Trumpu ter trumpizmu.


12.01.2021

dr. Zarja Muršič o strategijah cepljenja proti koronavirusni bolezni

Prizadevanja za razvoj cepiva smo primerjali s tekmo, kakršne ne pomnimo. Cepiva zdaj imamo, tekma se je prevesila v drugi polčas: cepljenje.


07.01.2021

Znanstveniki na temo koronavirusa in covida lani objavili več kot 200 000 člankov

Pregledali smo nekaj najopaznejših izsledkov o boju proti koronavirusu po svetu, kaj so trenutno najbolj vroče teme na področju raziskav o covidu in kako je virus zaznamoval znanost.


07.01.2021

dr. Mojca Matičič: Cepljenje ščiti v vsakem primeru

Znova smo poklicali dr. Mojco Matičič, infektologinjo in vodjo klicnega centra za informacije o koronavirusu. Z njo smo govorili o najnovejši epidemiološki sliki v državi, ki se še vedno ne umirja, ravno nasprtno: "Bojimo se, da bo delež okuženih še višji."


24.12.2020

Virolog Chris Smith: Nova britanska mutacija virusa je razlog za skrb

O novi različici koronavirusa v Veliki Britaniji smo se pogovarjali z dr. Chrisom Smithom, virologom z britanske univerze Cambridge, piscem in komunikatorjem znanosti.


24.12.2020

Če se med prazniki preveč sprosti le desetina ljudi, lahko epidemija spet eskalira

Številke novih okužb v državi za zdaj še ne pomenijo razlogov za optimizem, naše vedenje med prazniki bo pomembno zaznamovalo januarsko sproščanje ali pa zaostritev ukrepov.


24.12.2020

dr. Mojca Matičič: Odklonskost do cepljenja je največkrat povezana s pomanjkanjem pravih informacij

S komentarjem aktualnega množičnega testiranja in nasvetom, kako se ne okužiti na božični večerji treh generacij, se je oglasila dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu.


17.12.2020

Pia Pavletić in Jerneja Lednik: Najlepše je, ko te oskrbovanec prepozna po glasu

Pia Pavletić in Jerneja Lednik sta dijakinji, ki vsak dan po pouku (na daljavo) priskočita na pomoč zdravstvenemu osebju v Domu sv. Jožefa v Celju, kjer skrbita za oskrbovance, ki so okuženi s koronavirusom.


16.12.2020

Zoran Simonović: Zdi se mi, da ne znamo prav nasloviti skeptike

Predstojnik mariborske enote NIJZ, zdravnik epidemiolog in asistent na Medicinski fakulteti v Mariboru. Strasten popotnik, ki je obiskal 110 držav sveta.


14.12.2020

Luka Renko, pobudnik projekta Sledilnik Covid-19

Ime tedna je Luka Renko, pobudnik portala Sledilnik Covid-19, kjer zbirajo, analizirajo in objavljajo podatke o širjenju koronavirusa v Sloveniji. Projekt nastaja kot množično in prostovoljno sodelovanje, kjer lahko podatke prispeva vsak, trenutno pa je vanj vključenih že več kot 200 ljudi.


03.12.2020

Prof. Gregor Majdič: Virusi naj bi predstavljali osem odstotkov našega genoma

O virusih v našem genomu smo se pogovarjali z dr. Gregorjem Majdičem, profesorjem za vedenjsko nevrobiologijo na Veterinarski fakulteti ter za fiziologijo na ljubljanski Biotehniški in mariborski Medicinski fakulteti.


03.12.2020

Na podstrešju: Psiholog dr. Aleksander Zadel

S psihologom Aleksandrom Zadelom o vzdrževanju ravnovesja v zahtevnih časih.


02.12.2020

Cepiva in mi

Miniserija Frekvence X o cepivih v eni epizodi! Maja Ratej in Zarja Muršič skupaj z vrhunskimi strokovnjaki in znanstveniki raziskujeta cepiva.


02.12.2020

dr. Mojca Matičič: Cepite se takoj, ko bo možno!

dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu, o povezavah novega koronavirusa z virusom HIV in tudi prvih datumih novega cepiva proti novemu koronavirusu.


24.11.2020

Epidemija upada prepočasi

Miha Kadunc in dr. Maja Založnik (COVID-19 Sledilnik) o vseh vrstah podatkov, ki nam počasi sestavljajo sliko aktualne epidemije.


24.11.2020

Iz odpadnih voda lahko prežeči izbruh okužb zaznamo bistveno prej

Z dr. Majo Ravnikar (NIB) o tem, da je lahko merjenje prisotnosti SARS-CoV-2 v odpadni vodi slovenskih čistilnih naprav učinkovito orodje za spremljanje epidemije.


24.11.2020

dr. Mojca Matičič: Ne smemo dopustiti, da bi odličnost bila sovražnik dobremu

Poklicali smo vodjo Klicnega centra za informacije o koronavirusu. Vprašali smo jo, s kakšnimi vprašanji se ljudje obračajo na klicni center in kaj še lahko nareidmo, da bi izboljšali situacijo, pojasnila pa je tudi, kako bodo hitri testi delovali v praksi.


21.11.2020

dr. Julie Posetti: Politiki pogosto ključen vir zavajajočih informacij

Raziskavo o lažnih novicah in novinarstvu med pandemijo predstavlja dr. Julie Posetti z Mednarodnega centra za novinarje.


17.11.2020

Rekordna rast porabe antidepresivov med epidemijo

Aprila 2020 je bilo izdanih za 21 odstotkov antidepresivov več kot enakega meseca lani, maja kar za 41 več. V primerjavi z aprilom in majem 2010 gre za kar 73- in 88-odstotno povečanje.


Stran 5 od 12
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov