Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Domovi za starejše, 102 imamo v Sloveniji, so zaradi koronavirusa za javnost zaprti že sedmi teden, kar povzroča stanovalkam in stanovalcem, njihovim svojcem in zaposlenim veliko stisk, ki nam bodo morda pustile neozdravljive rane.
Mama Silvije Novak je že dobra tri leta stanovalka v Domu starejših občanov Ljubljana Vič Rudnik. Hčerka jo je skoraj vsak dan obiskala, z dementno mamo je preživela veliko časa. Ko pa so dom 6. marca zaradi epidemije zaprli, je bilo vsega tega konec.
”Nisem se mogla sprijazniti z dejstvom, da sem fizično ločena od nje.”
Silvija Novak je še povedala, da takrat, ko pokliče v dom, dobi osnovne informacije o mami, ki je ta hip izolirana zaradi suma na prisotnost virusa. ”Za vsako vest sem jim hvaležna,” pravi. Ocenjuje, da ne kliče prepogosto. Prepričana je, da za njeno mamo osebje v domu lepo skrbi.
”Če bi bilo kaj narobe, bi me zagotovo obvestili. Ne kličem pogosto, ker so informacije ves čas enake. Kadar sem v slabi koži, me to kar zjezi.”
Večkrat se zapelje mimo doma, da od daleč občuti mamino bližino
”Tako ji pošiljam dobre misli,” razlaga Silvija Novak. Pred dnevi pa je z dvorišča telefonirala na oddelek, prosila je, če mamo lahko pripeljejo do okna in tam posedejo, da bi jo vsaj malo videla. Ko se je povzpela po bližnjem travniku, jo je zagledala, opazila je, da so ji naredili kitke, ji mahala, jo klicala, na hitro je fotografirala okno, skozi katero se vidi obris materinega obraza.
Ko je opazovala podobo svoje mame, se je nenadoma zraven nje pojavil varnostnik.
”Bil je korekten, zelo resen, rekel mi je, da so ga poklicali in mu naročili, naj mi pove, da se moram odstraniti. Malo mi je šlo na jok, ker mi to ni bilo všeč, saj nisem naredila nič slabega. Stala sem dvajset ali trideset metrov stran od stavbe, nikogar nisem ogrožala, mamino okno je bilo zaprto, nikjer ni bilo oznak, da je pristop prepovedan …”
Silvija Novak je prepričana, da bi morali v domovih tudi v obdobju, ko so zaradi epidemije zaprti, poskrbeti, da svojci vsaj vidijo stanovalce skozi okno ali na balkonu, ker to dobro vpliva na njihovo psihofizično stanje. ”Če si slabo čustveno razpoložen, lahko zboliš,” opozarja.
”Težko je sprejeti, da ne morem objeti svoje mame. Saj razumem, da tega ne smem početi, ne bi je želela ogroziti. Želim pa si, da bi me vsaj slišala. Zdaj je glas sorodnika kot dotik.”
Stanovalci pogrešajo osebne stike
”Teče že sedmi teden, odkar je dom zaprt,” pripoveduje Melita Zorec, direktorica Doma starejših občanov Ljubljana Vič Rudnik, ki je največji dom starejših v Ljubljani. V dveh enotah imajo 570 stanovalk in stanovalcev, konec leta 2019 so imeli 339 zaposlenih. Stanovalcem omogočajo stike prek videoklicev, elektronskih sporočil, berejo jim časopise, jih peljejo na svež zrak … V enoti Bokalce imajo obolele s covidom 19.
”Vseeno izvajamo individualne dejavnosti po sobah, da ljudje niso tako osamljeni. Seveda pa pogrešajo osebne stike, ki jih potrebujejo, ki so nujni. Srečujemo se s stiskami, strokovni delavci se pogovorijo s stanovalci. Če je treba, zaradi tega vzpostavijo stike s svojci.”
Verjetno bodo strogi ukrepi v domovih za starejše trajali najdlje. Kako bi bilo mogoče olajšati življenje oskrbovancev in njihovih najbližjih? Melita Zorec, ki je tudi predsednica upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, napoveduje, da bo tako še mesec ali dva. Povedala je, da je v domovih velik izziv že to, da zagotavljajo, da delovni proces teče nemoteno. Ko je bil ukinjen javni prevoz, jim je na pomoč priskočila Slovenska filantropija, njeni prostovoljci zaposlene, ki potrebujejo prevoz, vozijo s svojimi avtomobili. Dodaja še, da jih je negativno presenetilo stigmatiziranje, ki ga doživljajo zaposleni in stanovalci, odkar se je v domu pojavil prvi primer okužbe s koronavirusom.
”Počutili smo se, kot da smo iz bolnišnice gobavcev na robu mesta.”
Zaposlene je bilo zelo strah, saj niso vedeli, kaj jih čaka. Virus je nepredvidljiv, položaj je negotov, razlaga Melita Zorec. Vsak dan se dobijo na kriznem sestanku, pogledajo, kaj se je zgodilo prejšnji dan, se dogovorijo, kaj je treba narediti naslednji dan. Drug drugega spodbujajo in skrbijo za medsebojno oporo.
Iščejo rešitve in možnosti za varne osebne stike
Zdaj, ko se čas zaprtja domov podaljšuje, razmišljamo, kako omogočiti varne stike s stanovalci, tudi tistimi, za katere test pokaže, da so pozitivni, je dejala Melita Zorec. Pristojnim so že poslali pobude in prepričana je, da bodo v kratkem našli rešitve, kako omogočiti osebne stike na varni razdalji.
Zakaj imajo v domu varnostnika?
”Tretji teden po zaprtju doma, ko smo evidentirali prvi primer okužbe, smo sklenili pogodbo z varnostno službo, takrat namreč ni bilo več dovoljeno stanovalcem prinašati različnih paketov. Ker nekateri niso sprejeli novega načina delovanja, smo morali zagotoviti varnost. Stanovalcem osebje prek nabavne službe prinaša vse, kar potrebujejo, varnostnik pa je v hiši zato, da ljudi, ki se približajo domu, opozori, da so na varovanem območju, in jih vljudno prosi, naj to območje zapustijo.”
V domu skrbijo za psihosocialno pomoč, pomagajo tudi svojcem, če za to izrazijo željo, je povedala Melita Zorec, ki je prepričana, da nam bo uspelo premagati novi koronavirus.
Upajmo, da se bodo svojci in stanovalci domov za starejše lahko kmalu objeli!
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Domovi za starejše, 102 imamo v Sloveniji, so zaradi koronavirusa za javnost zaprti že sedmi teden, kar povzroča stanovalkam in stanovalcem, njihovim svojcem in zaposlenim veliko stisk, ki nam bodo morda pustile neozdravljive rane.
Mama Silvije Novak je že dobra tri leta stanovalka v Domu starejših občanov Ljubljana Vič Rudnik. Hčerka jo je skoraj vsak dan obiskala, z dementno mamo je preživela veliko časa. Ko pa so dom 6. marca zaradi epidemije zaprli, je bilo vsega tega konec.
”Nisem se mogla sprijazniti z dejstvom, da sem fizično ločena od nje.”
Silvija Novak je še povedala, da takrat, ko pokliče v dom, dobi osnovne informacije o mami, ki je ta hip izolirana zaradi suma na prisotnost virusa. ”Za vsako vest sem jim hvaležna,” pravi. Ocenjuje, da ne kliče prepogosto. Prepričana je, da za njeno mamo osebje v domu lepo skrbi.
”Če bi bilo kaj narobe, bi me zagotovo obvestili. Ne kličem pogosto, ker so informacije ves čas enake. Kadar sem v slabi koži, me to kar zjezi.”
Večkrat se zapelje mimo doma, da od daleč občuti mamino bližino
”Tako ji pošiljam dobre misli,” razlaga Silvija Novak. Pred dnevi pa je z dvorišča telefonirala na oddelek, prosila je, če mamo lahko pripeljejo do okna in tam posedejo, da bi jo vsaj malo videla. Ko se je povzpela po bližnjem travniku, jo je zagledala, opazila je, da so ji naredili kitke, ji mahala, jo klicala, na hitro je fotografirala okno, skozi katero se vidi obris materinega obraza.
Ko je opazovala podobo svoje mame, se je nenadoma zraven nje pojavil varnostnik.
”Bil je korekten, zelo resen, rekel mi je, da so ga poklicali in mu naročili, naj mi pove, da se moram odstraniti. Malo mi je šlo na jok, ker mi to ni bilo všeč, saj nisem naredila nič slabega. Stala sem dvajset ali trideset metrov stran od stavbe, nikogar nisem ogrožala, mamino okno je bilo zaprto, nikjer ni bilo oznak, da je pristop prepovedan …”
Silvija Novak je prepričana, da bi morali v domovih tudi v obdobju, ko so zaradi epidemije zaprti, poskrbeti, da svojci vsaj vidijo stanovalce skozi okno ali na balkonu, ker to dobro vpliva na njihovo psihofizično stanje. ”Če si slabo čustveno razpoložen, lahko zboliš,” opozarja.
”Težko je sprejeti, da ne morem objeti svoje mame. Saj razumem, da tega ne smem početi, ne bi je želela ogroziti. Želim pa si, da bi me vsaj slišala. Zdaj je glas sorodnika kot dotik.”
Stanovalci pogrešajo osebne stike
”Teče že sedmi teden, odkar je dom zaprt,” pripoveduje Melita Zorec, direktorica Doma starejših občanov Ljubljana Vič Rudnik, ki je največji dom starejših v Ljubljani. V dveh enotah imajo 570 stanovalk in stanovalcev, konec leta 2019 so imeli 339 zaposlenih. Stanovalcem omogočajo stike prek videoklicev, elektronskih sporočil, berejo jim časopise, jih peljejo na svež zrak … V enoti Bokalce imajo obolele s covidom 19.
”Vseeno izvajamo individualne dejavnosti po sobah, da ljudje niso tako osamljeni. Seveda pa pogrešajo osebne stike, ki jih potrebujejo, ki so nujni. Srečujemo se s stiskami, strokovni delavci se pogovorijo s stanovalci. Če je treba, zaradi tega vzpostavijo stike s svojci.”
Verjetno bodo strogi ukrepi v domovih za starejše trajali najdlje. Kako bi bilo mogoče olajšati življenje oskrbovancev in njihovih najbližjih? Melita Zorec, ki je tudi predsednica upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, napoveduje, da bo tako še mesec ali dva. Povedala je, da je v domovih velik izziv že to, da zagotavljajo, da delovni proces teče nemoteno. Ko je bil ukinjen javni prevoz, jim je na pomoč priskočila Slovenska filantropija, njeni prostovoljci zaposlene, ki potrebujejo prevoz, vozijo s svojimi avtomobili. Dodaja še, da jih je negativno presenetilo stigmatiziranje, ki ga doživljajo zaposleni in stanovalci, odkar se je v domu pojavil prvi primer okužbe s koronavirusom.
”Počutili smo se, kot da smo iz bolnišnice gobavcev na robu mesta.”
Zaposlene je bilo zelo strah, saj niso vedeli, kaj jih čaka. Virus je nepredvidljiv, položaj je negotov, razlaga Melita Zorec. Vsak dan se dobijo na kriznem sestanku, pogledajo, kaj se je zgodilo prejšnji dan, se dogovorijo, kaj je treba narediti naslednji dan. Drug drugega spodbujajo in skrbijo za medsebojno oporo.
Iščejo rešitve in možnosti za varne osebne stike
Zdaj, ko se čas zaprtja domov podaljšuje, razmišljamo, kako omogočiti varne stike s stanovalci, tudi tistimi, za katere test pokaže, da so pozitivni, je dejala Melita Zorec. Pristojnim so že poslali pobude in prepričana je, da bodo v kratkem našli rešitve, kako omogočiti osebne stike na varni razdalji.
Zakaj imajo v domu varnostnika?
”Tretji teden po zaprtju doma, ko smo evidentirali prvi primer okužbe, smo sklenili pogodbo z varnostno službo, takrat namreč ni bilo več dovoljeno stanovalcem prinašati različnih paketov. Ker nekateri niso sprejeli novega načina delovanja, smo morali zagotoviti varnost. Stanovalcem osebje prek nabavne službe prinaša vse, kar potrebujejo, varnostnik pa je v hiši zato, da ljudi, ki se približajo domu, opozori, da so na varovanem območju, in jih vljudno prosi, naj to območje zapustijo.”
V domu skrbijo za psihosocialno pomoč, pomagajo tudi svojcem, če za to izrazijo željo, je povedala Melita Zorec, ki je prepričana, da nam bo uspelo premagati novi koronavirus.
Upajmo, da se bodo svojci in stanovalci domov za starejše lahko kmalu objeli!
Ali smo zakorakali v drugi val in kako ravnati, da se mu izognemo, odgovarja vodja svetovalne skupine za covid 19 pri Ministrstvu za zdravje infektologinja prof. dr. Bojana Beović.
Ameriški virolog prof. Vincent Racaniello o aktualnih novih podrobnosti v našem znanju o koronavirusu in bolezni covid 19 ter o tem, zakaj se virus v Združenih državah Amerike tako silovito širi.
Če priznamo, ali ne, novi koronavirus je spet v prvem planu. Številke se kar ne umirijo. Po svetu se je z novim koronavirusom okužilo že več kot 10 milijonov ljudi, več kot 500.000 jih je umrlo. Imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani opozarja, da ni karantene ob prihodu iz balkanskih držav. Meni, da je nerazumljivo, da karantene nismo uvedli vsaj za tiste, ki delajo v domovih za starejše občane in v zdravstvenih ustanovah. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Iztok Konc
O tem, zakaj je 'biti Slovenec' veliko več, kot pa se samo roditi na tem območju, in kako je Slovenija videti z zahodne meje.
Prof. dr. Matjaž Fležar je na Kliniki Golnik zdravil bolnike s covidom. Čeprav ima že dolgoletne izkušnje z zdravljenjem najtežjih pljučnih bolnikov, ga je novi koronavirus v marsičem presenetil; večkrat v negativnem, včasih pa tudi v pozitivnem smislu. »Presenetil nas je bolnik, ki je imel veliko dejavnikov tveganja: sladkorno bolezen, prekomerno telesno težo in nočne motnje dihanja. Pri njem je hitro prišlo do komplikacij in je zato potreboval intubacijo že prvi dan po sprejemu v bolnišnico. Ta bolnik je imel najslabšo prognozo od vseh, ampak je to obdobje hitrega poslabšanja preživel!« Dr. Matjaž Fležar bo v Ultrazvoku opisal izkušnje z zdravljenjem covida-19 in svetoval, kako naj se pred okužbo varujemo v prihodnjih tednih. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: KlinikaGolnik
Šmarje pri Jelšah je občina na stičišču Kozjanskega in Obsotelja z 10.000 prebivalci. Koronavirus je tam najsrditeje zarovaril in zahteval osemintrideset smrtnih žrtev. Kraj kljub temu ni klonil pred nepričakovanim bremenom, med sabo se je povezalo več kot sto prostovoljcev in danes, dober mesec po tem, ko so tam odkrili zadnjega pozitivnega z boleznijo covid 19, s ponosom ugotavljajo, da jim je zdravstvena preizkušnja prinesla tudi kaj pozitivnega. O sledeh, ki jih je koronavirusna kriza pustila v tem kozjansko-obsoteljskem kraju: od žalostnih zgodb v domu za starejše do iskrivih prostovoljskih iniciativ in šmarskega argoja.
Kdor koli razume znanost, ve, da bo ta za rešitev problema predlagala različne ukrepe. V Ko je vlada Južnoafriške republike zanikala znanstvena dognanja o virusu HIV, je po nekaterih ocenah umrlo več kot 300.000 ljudi. Profesor Chris French raziskuje nenavadne pojave in teorije zarote.
Klicni center za informacije o koronavirusu še vedno deluje, dosegljivi so vsak dan med 8.00 in 16.00, ljudje pa kličejo predvsem z vprašanji, kako bo življenje v Sloveniji organizirano po 1. juniju, ko bo epidemija preklicana.
Družbeni aktivist in teoretik Franco Berardi Bifo je soustanovitelj Radia Alice, prve piratske radijske postaje v Italiji.
Ob koncu epidemije koronavirusa v Sloveniji smo poklicali vodjo klicnega centra dr. Mojco Matičič, ki pravi, da moramo še vedno upoštevati pravila umivanja rok, nositi maske v zaprtih prostorih, da gremo zdravi med ljudi.
Z antropologinjo dr. Ireno Šumi o antifašizmu in evropskih vrednotah ter zakaj moramo oditi iz 19. stoletja in zaloputniti vrata.
V antifašističnem duhu smo bili vzgojeni vsepovsod. Še pri verouku. Ob enem pa smo na tiho, na kmetih, bili vzgojeni tudi v nekem antikomunističnem duhu.
Epidemiolog, esejist in veterinar David Waltner - Toews o življenju po pomladi 2020 in širjenju virusov z živali na ljudi ter tudi o temah, kaj imajo s tem prehranjevalne navade in kako se virus požvižga na meje.
Pisatelj in zavzeti bralec Borut Golob, tudi neizprosen kritik neoliberalne ideologije, je spregovoril o današnjih delavskih bojih in o vplivu pandemije na kapitalizem.
Z vladnim koronagovorcem o aktualni aferi izbire ponudnikov zaščitne opreme, zakaj Ivana Galeta ne vidi kot žvižgača, kako si z Janezom Janšo vse povesta in zakaj ne mara “mravljogledov”. Kdaj bodo odprli knjigarne?
Predsednica Transparency International Slovenija, je govorila o spornih nakupih zaščitne opreme in o tem, kako ukrepati v prihodnje.
Intervju: Direktor Reutersovega inštituta in profesor političnega komuniciranja na Univerzi v Oxfordu.
O prvi italijanski eksperimentalni terapiji bolnikov s covid 19 s krvno plazmo, o zdravljenju pacienta 1 Mattie in o izjemnem podpornem delu medicinskih sester in drugih zdravstvenih sodelavcev.
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Neveljaven email naslov