Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vodja Porodnega bloka Porodnišnice Ljubljana dr. med. Mirjam Druškovič o poteku poroda in tveganjih pri okuženih nosečnicah.
V preteklih dneh je zaokrožila novica, da je zaradi okužbe s koronavirusom v Sloveniji umrla tudi 28-letna nosečnica, ki so ji zaradi zapletov v ljubljanski porodnišnici najprej opravili carski rez, po nekaj tednih pa je nato na infekcijski kliniki umrla. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali so nosečnice pri okužbi z novim koronavirusom bolj rizična skupina in koliko lahko nosečnost poslabša prebolevanje okužbe.
Dr. med. Mirjam Druškovič potrjuje, da je večina okuženih nosečnic, ki jih obravnavajo, okužbo prebolela v blagi, gripi podobni obliki oziroma brez simptomov, tudi pri njih je glavni simptom izguba voha in okusa. Pri določenem deležu pa se pojavijo težave z dihanjem. Skrbijo jih predvsem tiste, pri katerih bolezen preide v hujšo obliko z respiratornimi težavami, in odstotek teh je – tudi zaradi nosečnosti – višji, kot je sicer pri ženskah iste populacije. Glede na literaturo se je izkazalo, da so nosečnice v primerjavi z nenosečimi ženskami iste starosti podvržene večjemu tveganju za hospitalizacijo. To se je predvsem izkazalo, če pride do okužbe v zadnjem tromesečju. Takrat je v večjem odstotku potrebna mehanska ventilacija. Smrtnost pa je glede na literaturo približno 0,6-odstotna.
"Tako kot v splošni populaciji obstajajo neki dejavniki tveganja, kot so povečan indeks telesne mase, sladkorna bolezen, če je ženska starejša, če ima kronično hipertenzijo, če izhaja iz nižjega socialno-ekonomskega statusa. Ne moremo pa napovedati, katera bo tista nosečnica, pri kateri bo potek hujši. Zato bi svetovala vsem nosečnicam, naj upoštevajo preventivne ukrepe, ki preprečujejo prenos virusa v populaciji."
V ambulanti za patološko nosečnost ali pa ko je bil izvid testa na koronavirus pri nosečnici pozitiven, je bilo približno 500 primerov takšnih nosečnic, dvanajst jih je imelo hujšo obliko. Nosečnice s hujšo obliko so potrebovale hospitalizacijo na infekcijski kliniki, pri dveh nosečnicah je bila potrebna tudi mehanska ventilacija.
"Nosečnice delimo na dve kategoriji, saj predhodno naredimo hitri antigenski test. Eno so nosečnice s pozitivnim izvidom testa, se pravi tiste, ki imajo med porodom pozitivne izvide testov, te rojevajo v rdečem območju, kjer veljajo določena pravila. V tem primeru partner ne more biti prisoten. Osebje, ki je z njo, je zaščiteno s skafandri. Porod običajno poteka kot pri tistih nosečnicah, ki rojevajo v belem območju. Izkazalo se je, da je v našem primeru odstotek carskega reza v rdeči coni okrog 25-odstoten. Na drugi strani so nosečnice, ki pridejo v porodnišnico brez simptomov."
Samo ena nosečnica v ljubljanski porodnišnici je imela pozitiven izvid brisa nožnice in ta novorojenček je imel potem tudi pozitiven izvid brisa v nosnožrelnem predelu. Številne raziskave na velikem številu nosečnic pa niso potrdile tega vertikalnega prenosa.
"Po doslej zbranih podatkih naj okužba s koronavirusom ne bi povzročala splava, naj ne bi povzročala anomalij pri plodu, obstaja pa povečano tveganje za carski rez in prezgodnji porod. Stvar torej ni čisto benigne narave."
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Vodja Porodnega bloka Porodnišnice Ljubljana dr. med. Mirjam Druškovič o poteku poroda in tveganjih pri okuženih nosečnicah.
V preteklih dneh je zaokrožila novica, da je zaradi okužbe s koronavirusom v Sloveniji umrla tudi 28-letna nosečnica, ki so ji zaradi zapletov v ljubljanski porodnišnici najprej opravili carski rez, po nekaj tednih pa je nato na infekcijski kliniki umrla. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali so nosečnice pri okužbi z novim koronavirusom bolj rizična skupina in koliko lahko nosečnost poslabša prebolevanje okužbe.
Dr. med. Mirjam Druškovič potrjuje, da je večina okuženih nosečnic, ki jih obravnavajo, okužbo prebolela v blagi, gripi podobni obliki oziroma brez simptomov, tudi pri njih je glavni simptom izguba voha in okusa. Pri določenem deležu pa se pojavijo težave z dihanjem. Skrbijo jih predvsem tiste, pri katerih bolezen preide v hujšo obliko z respiratornimi težavami, in odstotek teh je – tudi zaradi nosečnosti – višji, kot je sicer pri ženskah iste populacije. Glede na literaturo se je izkazalo, da so nosečnice v primerjavi z nenosečimi ženskami iste starosti podvržene večjemu tveganju za hospitalizacijo. To se je predvsem izkazalo, če pride do okužbe v zadnjem tromesečju. Takrat je v večjem odstotku potrebna mehanska ventilacija. Smrtnost pa je glede na literaturo približno 0,6-odstotna.
"Tako kot v splošni populaciji obstajajo neki dejavniki tveganja, kot so povečan indeks telesne mase, sladkorna bolezen, če je ženska starejša, če ima kronično hipertenzijo, če izhaja iz nižjega socialno-ekonomskega statusa. Ne moremo pa napovedati, katera bo tista nosečnica, pri kateri bo potek hujši. Zato bi svetovala vsem nosečnicam, naj upoštevajo preventivne ukrepe, ki preprečujejo prenos virusa v populaciji."
V ambulanti za patološko nosečnost ali pa ko je bil izvid testa na koronavirus pri nosečnici pozitiven, je bilo približno 500 primerov takšnih nosečnic, dvanajst jih je imelo hujšo obliko. Nosečnice s hujšo obliko so potrebovale hospitalizacijo na infekcijski kliniki, pri dveh nosečnicah je bila potrebna tudi mehanska ventilacija.
"Nosečnice delimo na dve kategoriji, saj predhodno naredimo hitri antigenski test. Eno so nosečnice s pozitivnim izvidom testa, se pravi tiste, ki imajo med porodom pozitivne izvide testov, te rojevajo v rdečem območju, kjer veljajo določena pravila. V tem primeru partner ne more biti prisoten. Osebje, ki je z njo, je zaščiteno s skafandri. Porod običajno poteka kot pri tistih nosečnicah, ki rojevajo v belem območju. Izkazalo se je, da je v našem primeru odstotek carskega reza v rdeči coni okrog 25-odstoten. Na drugi strani so nosečnice, ki pridejo v porodnišnico brez simptomov."
Samo ena nosečnica v ljubljanski porodnišnici je imela pozitiven izvid brisa nožnice in ta novorojenček je imel potem tudi pozitiven izvid brisa v nosnožrelnem predelu. Številne raziskave na velikem številu nosečnic pa niso potrdile tega vertikalnega prenosa.
"Po doslej zbranih podatkih naj okužba s koronavirusom ne bi povzročala splava, naj ne bi povzročala anomalij pri plodu, obstaja pa povečano tveganje za carski rez in prezgodnji porod. Stvar torej ni čisto benigne narave."
Platformo Coronavirus Watch so vzpostavili naši raziskovalci prvega Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco.
Prvi prototipi slovenskih respiratorjev so “zadihali”! Dr. Jernej Pintar, direktor Tehnološkega parka v Ljubljani, pravi, da je Slovenija na tem področju tako povezana, “kot da se spet osamosvaja. Res je lepo.” Nemogoče je povedati, kdaj bi lahko bila ta naprava uporabljena v praksi. “Zdaj ni časa za rigidno strukturo: ne vemo, ali bomo imeli čez dva tedna nekaj, kar bomo lahko dali bolnikom. Želim si, da bi imeli, želim pa si tudi, da tega ne bi bilo treba nikoli uporabiti.”
Dr. Paolo Terragnoli je zdravnik v prvi vrsti, spregovoril je o težkih trenutkih na intenzivni negi, zakaj je zdravstveni sistem v Lombardiji pred kolapsom in kaj moramo storiti, da se nam ne zgodi italijanski scenarij.
Učiteljica slovenščine na OŠ Frana Malgaja v Šentjurju spregovori o učenju na daljavo, smernicah, ki jih ni, ter kaj je razlika pri učenju od doma in učenju na daljavo.
Tokrat tudi o tem, kdo naj nosi masko in zakaj je njena (nepravilna) uporaba lahko celo nevarna.
Filozofinja in sociologinja dr. Renata Salecl tudi v kriznih časih z intelektualno ostrino spremlja in analizira dogajanje. Kaj koronavirus prinaša v našo družbo, kaj pomeni za možnost izbire, kako se bo spremenil svet in zakaj ostati optimističen. Kako je s tesnobo, vsakdanjimi odnosi, kakšna prihodnost nas čaka.
Znova smo poklicali uglednega virologa Vincenta Racaniella. Še vedno poudarja, da panika ni potrebna, virus pa bi morali resno jemati že januarja. Prepričan je tudi, da se iz nastalega položaja ne bomo nič naučili.
Ker se pogosto omenja, da moramo pri stikih z ljudmi upoštevati socialno distanco, Matjaž Hanžek opozarja, da je treba pravilno razumeti in uporabljati izraze, ki označujejo družbene in fizične razdalje med ljudmi.
Za širši pogled na trende v političnem prostoru smo poklicali političnega analitika in zgodovinarja Luko Lisjaka Gabrijelčiča, urednika revije Razpotja. Ker naš sogovornik živi in dela v Budimpešti, ga je Jan Grilc vprašal tudi, kakšne so v teh dneh tamkajšnje razmere.
Brane Gruban, strokovnjak za komunikacijski menedžment, opozarja na napake, iz katerih bi se morali kaj naučiti.
Zahtevni časi terjajo zahtevne premisleke. Ekskluzivni pogovor z enim najpomembnejših filozofov na svetu. Nemogoče stvari so postale vsakdanja realnost. Zdi se kot da smo v vojni s to razliko da nismo in s tem, da je sovražnik neviden in malodane banalen. Dr. Slavoj Žižek o trenutnih razmerah v Sloveniji in svetu. Z njim se je pogovarjala Nataša Štefe.
Nujno je, da vzdržujemo čim manjše število ljudi, ki potrebujejo intenzivno nego, pojasnjuje prof. dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo.
Miha Mazzini o tem, kaj pozitivnega ste v šestih dneh samoizolacije opazili pri Slovencih? Kakšne vedenjske spremembe? So mutirale tudi naše lastnosti?
Dr. David Stopar, profesor mikrobiologije na ljubljanski Biotehniški fakulteti in raziskovalec, ki se ukvarja s preučevanjem strukture in funkcije biofilmov.
Dr. Katarina Habe razlaga, kako glasba vpliva na ljudi v času (samo)izolacije. Pravi, da zdaj opravlja izvorno, evolucijsko funkcijo uravnavanja čustev, povezovanja ljudi in zdravljenja.
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Boštjan Benedičič je pred leti zbolel za aplastično anemijo, pred dvema letoma preživel pljučno embolijo, tako mu danes deluje 20 odstotkov pljuč, zato se izjemno boji novega koronavirusa.
Dilema za novinarje je velika. Država se je zaradi virusa ustavila. Ljudi zanima, kaj je z virusom, a hkrati je treba povedati, da virus ni vse. V času kriz je treba odgovornim še posebej gledati pod prste.
Vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu pravi, da so vprašanja, ki jih dobivajo, zelo različna in dodaja, da “dobijo tudi nenavadna vprašanja. Niso pa panična. Ljudje pač naletijo na dileme in takrat nas pokličejo”. Pohvalila je še stroko, ki se “zelo hitro odziva. Naš klicni center posreduje le preverjene informacije”.
Neveljaven email naslov