Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Prepovedano branje, cenzura in radovednost

27.07.2018


Knjige, ki so jih posvetne oblasti in cerkvena cenzura poskušale prepovedati, vendar so se vseeno širile med ljudmi

Knjige so od nekdaj sodile med prepovedane sadeže, najbolj sladke med njimi so bile tiste, ki so se med ljudmi širile v tiskani obliki in se jih je lotila bolj ali manj stroga cenzura. Seveda ni šlo za celotno knjižno produkcijo nekega časa, vsakokratna cenzurna politika je črne sezname namreč polnila s knjigami, za katere je presodila, da njihova vsebina ogroža družbeni red, oblastne strukture, vero in moralo. V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani so tako že pred časom odprli razstavo z naslovom In vendar so jih brali: prepovedane knjige v zgodnjem novem veku. Avtorja razstavljenih del, katerih nastanek ali nasprotovanje zapovedani morali in cerkvenim dogmam sega od 16. do 18. stoletja, sta dr. Sonja Svoljšak iz Nuka in dr. Luka Vidmar iz ZRC SAZU. O nevarnih, bogokletnih, neprimernih in neokusnih, spotakljivih knjigah, ki so podžigale bralno vnemo in širjenje najrazličnejših informacij, ter njihovih piscih, med katerimi je na naših tleh najbolj znamenit Primož Trubar s protestantskimi besedili, med cenzorji pa sta se znašla tudi Matija Čop in Jernej Kopitar. Dr. Luka Vidmar bo gost oddaje Kulturni fokus, v kateri bo tudi nekaj posnetkov ene izmed preteklih oddaj Ars Humana, v kateri je sodelovala tudi dr. Sonja Svoljšak. S soavtorjem razstave se bo pogovarjala Magda Tušar.

 

 


Kulturni fokus

730 epizod


V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

Prepovedano branje, cenzura in radovednost

27.07.2018


Knjige, ki so jih posvetne oblasti in cerkvena cenzura poskušale prepovedati, vendar so se vseeno širile med ljudmi

Knjige so od nekdaj sodile med prepovedane sadeže, najbolj sladke med njimi so bile tiste, ki so se med ljudmi širile v tiskani obliki in se jih je lotila bolj ali manj stroga cenzura. Seveda ni šlo za celotno knjižno produkcijo nekega časa, vsakokratna cenzurna politika je črne sezname namreč polnila s knjigami, za katere je presodila, da njihova vsebina ogroža družbeni red, oblastne strukture, vero in moralo. V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani so tako že pred časom odprli razstavo z naslovom In vendar so jih brali: prepovedane knjige v zgodnjem novem veku. Avtorja razstavljenih del, katerih nastanek ali nasprotovanje zapovedani morali in cerkvenim dogmam sega od 16. do 18. stoletja, sta dr. Sonja Svoljšak iz Nuka in dr. Luka Vidmar iz ZRC SAZU. O nevarnih, bogokletnih, neprimernih in neokusnih, spotakljivih knjigah, ki so podžigale bralno vnemo in širjenje najrazličnejših informacij, ter njihovih piscih, med katerimi je na naših tleh najbolj znamenit Primož Trubar s protestantskimi besedili, med cenzorji pa sta se znašla tudi Matija Čop in Jernej Kopitar. Dr. Luka Vidmar bo gost oddaje Kulturni fokus, v kateri bo tudi nekaj posnetkov ene izmed preteklih oddaj Ars Humana, v kateri je sodelovala tudi dr. Sonja Svoljšak. S soavtorjem razstave se bo pogovarjala Magda Tušar.

 

 


26.05.2023

Muzejsko gradivo je vedno enako, le pogledi nanj se spreminjajo

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.


19.05.2023

Ko je bil Ptuj še mlad

Petoviona – kakor se je v antiki imenoval Ptuj – je bila v času principata eno največjih in najpomembnejših rimskih mest onkraj obal Sredozemlja


12.05.2023

Hoja in antropologija

Čemu današnji antropologi in antropologinje prisluškujejo utripanju lastnih teles in premenam svojih misli med hojo, če pa v bistvu hočejo raziskati, kako živijo in kako si to življenje osmišljajo neki drugi ljudje?


05.05.2023

Stroji in umetna inteligenca se lahko izpopolnjujejo v nedogled, človeška telesa ostajajo ista

Naš predstavni svet si ne more več zamisliti neskončnosti vsega, kar je lahko umetna inteligenca, saj se lahko spreminja brez naših navodil, v skladu z lastnimi življenjskimi principi


25.04.2023

Niso vsa ljudstva militantna, zato vojna ni vedno neizogibno dejstvo človeške civilizacije

"Agresija in nasilje nimata istega položaja. Nasilje preči meje drugega, zakaj potem za napad na drugo državo uporabljamo besedo agresija?"


21.04.2023

»Antigona ni čisto s tega sveta. Ona ne trguje.«

Kako dobrih 2400 let po nastanku Sofoklejeve znamenite tragedije razumeti zagonetno ravnanje glavne junakinje?


14.04.2023

Od žage venecijanke do Titovih avtomobilov

Bogata in raznovrstna zbirka Tehniškega muzeja Slovenije, ki prav letos praznuje 70. obletnico delovanja, zgovorno priča o naši preteklosti


07.04.2023

»Pravi Picasso je sijajen, ampak neprijeten, napadalen«

Od smrti genialnega Španca – prav mogoče največjega slikarja 20. stoletja – mineva natanko pol stoletja


31.03.2023

Skromno, intenzivno in tragično življenje slikarskega fenomena Vincenta van Gogha

Pred 170. leti se je rodil nizozemski slikar Vincent van Gogh, nesojeni pastor, a zato zelo velik umetnik, ki je za časa življenja prodal le eno sliko.


24.03.2023

Cirkus - zbirališče strasti vsakdana, medij, ki se historično ujema s prevzemom oblasti nad kolonijami

Cirkus je bil nekdaj medij, ki je občinstvo oskrboval z modeli spolne, rasne in razredne pripadnosti, vsaj dokler mu tega poslanstva ni speljala kinematografija.


17.03.2023

»V konfucijanski filozofiji je od vsega začetka v ospredju človek«

Sinologinja in filozofinja Jana S. Rošker prepričljivo dokazuje, da se pomembne humanistične ideje in koncepti niso razvili le v evropski, ampak tudi v kitajski intelektualni tradiciji


10.03.2023

Ikarija - otok dolgih življenj, privid utopične družbe in njen sestop v distopičnost

Eden izmed ključev leži v vsemogočni naravi, so modrovali evgeniki, nadaljevali pa z mislijo, da je človek določil samega sebe tudi ob pomoči naravoslovja, z medicino pa bo obvladoval njeno slepo vsemogočnost, tako da naravna selekcija, ki daje prednost bolj prilagodljivim, ne bo edini upravičeni izbor.


03.03.2023

Nebotičnik, kot metafora za podobe časa: vizije, namere in razpleti v ekonomskih učinkih ter usodah ljudi

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.


24.02.2023

Sodobna ukrajinska književnost

Katere teme in probleme so po razpadu Sovjetske zveze v svojih delih literarno obdelovali ukrajinski avtorji in avtorice? Kakšno sliko življenja v Ukrajini so tako navsezadnje ustvarili?


17.02.2023

»Sternen je v slovensko umetnost vpeljal akt, ambiciozen akt, akt kot salonsko sliko.«

Če so naši štirje veliki impresionisti – Jakopič, Grohar, Jama in Sternen – dramatično spremenili tok slovenske umetnosti, lahko ob aktualni pregledni razstavi njegovega ustvarjanja v Narodni galeriji ugotovimo, kakšen natanko je bil v tem smislu prispevek tistega izmed impresionistov, Mateja Sternena, ki ga sodobna javnost najbrž pozna najslabše


10.02.2023

Mehki beli cvetovi bombaža

Začetki evropskih srečevanj z blagom iz bombaža so dokaj slabo zabeleženi v nejasni preteklosti.


03.02.2023

VigeVageKnjige, založba, kjer domuje risoroman

Ob deseti obletnici ustanovitve specializirane stripovske založbe smo se z njeno glavno urednico, Anjo Zag Golob, pogovarjali o odnosu Slovencev do devete umetnosti nasploh in žanra risoromana posebej


27.01.2023

Človek v ogledalu pričevanjske literature Prima Levija

Kako je znamenitemu italijanskemu pisatelju, ki je preživel Auschwitz, uspelo izreči neizrekljivo resnico o holokavstu?


20.01.2023

47 samurajev brez gospodarja

Krivica, zarota, prenarejanje, maščevanje, samožrtvovanje … Nič čudnega, da znamenita japonska zgodba, ki je pred 320 leti nastala po resničnih dogodkih in vsebuje vse te napete elemente, magnetično privlači tudi sodobno globalno občinstvo


13.01.2023

Maji in njihovi zgodnji koledarski sistemi, odkritje dr. Šprajca

Za Maje, ki nikoli niso oblikovali skupnega, enotnega identitetnega prostora, saj gre za več skupin ljudstev Srednje Amerike, ki so med drugim govorila vsaka svoj jezik, se je marsikdo začel zanimati po kontroverzni hollywoodski filmski upodobitvi Apokalipso. Ta je, čeprav z izkrivljeno sliko, pometla s prejšnjimi romantiziranimi predstavami o miroljubnih, včasih poduhovljenih poljedelcih, ki so se ogibali vojnim napetostim in krvavim spopadom. Čeprav je bila njihova civilizacija v zatonu in je skoraj popolnoma propadla že pred španskim prihodom, arheologi v zarasli džungli še vedno odkrivajo nekdanja urbana središča. Tudi potomci Majev še živijo ter znova spoznavajo svojo staroselsko kulturo, znanja prednikov, ki zajemajo tako astrologijo, matematiko in astronomijo kot umetnost, pisavo in zapletene koledarske sisteme. Dr. Ivan Šprajc, arheolog, zgodovinar in antropolog, je v sodelovanju z drugimi strokovnjaki z raziskovanjem odkril, da uporaba sistema majevskega koledarja z 260-dnevnim ciklom sodi dlje v preteklost, kot je veljalo doslej, Dr. Šprajc, ki je tudi predstojnik Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU, je v oddaji Kulturni fokus povedal več o arheoastronomskih raziskavah in novih dognanjih. Vse to je namreč pripeljalo do dokazov o zgodnejšem obstoju in razcvetu sofisticiranih astronomskih znanj pri Majih. Magda Tušar


Stran 4 od 37
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov