Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nepredstavljivi strahotni zločini nad ameriškimi domačinskimi ljudstvi, ki so jih zavojevalci razlagali kot razumske
Španija je bila leta 1492, ko je Krištof Kolumb, nekdanji trgovec z afriškimi sužnji odplul na Atlantik, tako kot večina preostalega evropskega sveta, gojišče kužnih bolezni, lakote, smradu in splošne bede, dežela nasilja in pouličnega kriminala, inkvizicije in judofobije, medtem ko so na drugi strani Atlantika ljudstva različnih kultur, kot je mogoče razbrati iz pisnih dokumantov, tedaj gosto poseljena živela v obilju in strpnosti, neopisljivih lepotah narave ter uživala v sadovih dotedanjih civilizacijskih, kulturnih in umetniških dosežkov. Njihovi naravni viri so bili lahko dostopni, zemlja ni imela lastnikov, zavojevalce, prenašalce virusov nalezljivih bolezni in zakoreninjene degradacijske ideologije ter rasističnega prezira do staroselcev, pa je gnala lakota po zlatu in srebru ter manično evropsko hrepenenje po nadvladi. Ne glede na to, da se jim je Novi svet sprva zdel utopično bajen in sanjski, so zavojevalski pustolovci, prepričani v katoliške dogme, mite in prerokbe ter zaverovani v končne uspehe začetnega kapitalizma, v sklicevanju na takratna teološka in moralna opravičila o nujnih procesih kultiviranja rase, domačinska ljudstva razglasili za satanove pomočnike in krvoločne divjake, ki so nezmožni spreobrnitve v krščanstvo in nesposobni civiliziranega življenja. David E. Stannnard, avtor dveh knjig z naslovom Ameriški holokavst, množično iztrebljane ameriških domačinskih ljudstev in uničenje njihovega življenjskega prostora, označuje kot najbolj množičen genocid v zgodovini sveta. Gosta oddaje Kulturni fokus bosta sociolog dr. Gorazd Kovačič in filozof dr. Darij Zadnikar.
731 epizod
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Nepredstavljivi strahotni zločini nad ameriškimi domačinskimi ljudstvi, ki so jih zavojevalci razlagali kot razumske
Španija je bila leta 1492, ko je Krištof Kolumb, nekdanji trgovec z afriškimi sužnji odplul na Atlantik, tako kot večina preostalega evropskega sveta, gojišče kužnih bolezni, lakote, smradu in splošne bede, dežela nasilja in pouličnega kriminala, inkvizicije in judofobije, medtem ko so na drugi strani Atlantika ljudstva različnih kultur, kot je mogoče razbrati iz pisnih dokumantov, tedaj gosto poseljena živela v obilju in strpnosti, neopisljivih lepotah narave ter uživala v sadovih dotedanjih civilizacijskih, kulturnih in umetniških dosežkov. Njihovi naravni viri so bili lahko dostopni, zemlja ni imela lastnikov, zavojevalce, prenašalce virusov nalezljivih bolezni in zakoreninjene degradacijske ideologije ter rasističnega prezira do staroselcev, pa je gnala lakota po zlatu in srebru ter manično evropsko hrepenenje po nadvladi. Ne glede na to, da se jim je Novi svet sprva zdel utopično bajen in sanjski, so zavojevalski pustolovci, prepričani v katoliške dogme, mite in prerokbe ter zaverovani v končne uspehe začetnega kapitalizma, v sklicevanju na takratna teološka in moralna opravičila o nujnih procesih kultiviranja rase, domačinska ljudstva razglasili za satanove pomočnike in krvoločne divjake, ki so nezmožni spreobrnitve v krščanstvo in nesposobni civiliziranega življenja. David E. Stannnard, avtor dveh knjig z naslovom Ameriški holokavst, množično iztrebljane ameriških domačinskih ljudstev in uničenje njihovega življenjskega prostora, označuje kot najbolj množičen genocid v zgodovini sveta. Gosta oddaje Kulturni fokus bosta sociolog dr. Gorazd Kovačič in filozof dr. Darij Zadnikar.
To pomlad mineva 70 let od rojstva velikega novosadskega kantavtorja, čigar umetnost je, nedotaknjena, preživela tudi krvavi razpad jugoslovanske države
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Petoviona – kakor se je v antiki imenoval Ptuj – je bila v času principata eno največjih in najpomembnejših rimskih mest onkraj obal Sredozemlja
Čemu današnji antropologi in antropologinje prisluškujejo utripanju lastnih teles in premenam svojih misli med hojo, če pa v bistvu hočejo raziskati, kako živijo in kako si to življenje osmišljajo neki drugi ljudje?
Naš predstavni svet si ne more več zamisliti neskončnosti vsega, kar je lahko umetna inteligenca, saj se lahko spreminja brez naših navodil, v skladu z lastnimi življenjskimi principi
"Agresija in nasilje nimata istega položaja. Nasilje preči meje drugega, zakaj potem za napad na drugo državo uporabljamo besedo agresija?"
Kako dobrih 2400 let po nastanku Sofoklejeve znamenite tragedije razumeti zagonetno ravnanje glavne junakinje?
Bogata in raznovrstna zbirka Tehniškega muzeja Slovenije, ki prav letos praznuje 70. obletnico delovanja, zgovorno priča o naši preteklosti
Od smrti genialnega Španca – prav mogoče največjega slikarja 20. stoletja – mineva natanko pol stoletja
Pred 170. leti se je rodil nizozemski slikar Vincent van Gogh, nesojeni pastor, a zato zelo velik umetnik, ki je za časa življenja prodal le eno sliko.
Cirkus je bil nekdaj medij, ki je občinstvo oskrboval z modeli spolne, rasne in razredne pripadnosti, vsaj dokler mu tega poslanstva ni speljala kinematografija.
Sinologinja in filozofinja Jana S. Rošker prepričljivo dokazuje, da se pomembne humanistične ideje in koncepti niso razvili le v evropski, ampak tudi v kitajski intelektualni tradiciji
Eden izmed ključev leži v vsemogočni naravi, so modrovali evgeniki, nadaljevali pa z mislijo, da je človek določil samega sebe tudi ob pomoči naravoslovja, z medicino pa bo obvladoval njeno slepo vsemogočnost, tako da naravna selekcija, ki daje prednost bolj prilagodljivim, ne bo edini upravičeni izbor.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Katere teme in probleme so po razpadu Sovjetske zveze v svojih delih literarno obdelovali ukrajinski avtorji in avtorice? Kakšno sliko življenja v Ukrajini so tako navsezadnje ustvarili?
Če so naši štirje veliki impresionisti – Jakopič, Grohar, Jama in Sternen – dramatično spremenili tok slovenske umetnosti, lahko ob aktualni pregledni razstavi njegovega ustvarjanja v Narodni galeriji ugotovimo, kakšen natanko je bil v tem smislu prispevek tistega izmed impresionistov, Mateja Sternena, ki ga sodobna javnost najbrž pozna najslabše
Začetki evropskih srečevanj z blagom iz bombaža so dokaj slabo zabeleženi v nejasni preteklosti.
Ob deseti obletnici ustanovitve specializirane stripovske založbe smo se z njeno glavno urednico, Anjo Zag Golob, pogovarjali o odnosu Slovencev do devete umetnosti nasploh in žanra risoromana posebej
Kako je znamenitemu italijanskemu pisatelju, ki je preživel Auschwitz, uspelo izreči neizrekljivo resnico o holokavstu?
Krivica, zarota, prenarejanje, maščevanje, samožrtvovanje … Nič čudnega, da znamenita japonska zgodba, ki je pred 320 leti nastala po resničnih dogodkih in vsebuje vse te napete elemente, magnetično privlači tudi sodobno globalno občinstvo
Neveljaven email naslov